Sedem mariborskih srednjih šol brez ustreznih telovadnic, Mestna občina Maribor in Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport še niso našli skupnega jezika glede podražitve najema mariborskih javnih športnih objektov. Občina je iz enkratne podražitve sicer privolila v postopno. 1. januarja so ceno zvišali z 12 na 17,90 evra, prihodnje leto pa bo narasla na 19,90 evra. Ministrstvo šolam, ki pravijo, da stroška ne bodo zmogle, še ni zagotovilo dodatnega denarja, zato bodo nekatere prisiljene program prilagoditi.

Podražitev le zaradi višjih stroškov

Kot pravijo na mariborski občini, je tudi nova cena precej nižja od tržnih cen in ne prinaša zaslužka, temveč le pokrije stroške. Ker pa ministrstvo financiranja šol ne povečuje, se bo novi realnosti treba prilagoditi, pravi ravnateljica Srednje šole za oblikovanje Maribor Nadja Jager Popovič. Ob lepem vremenu bodo športno vzgojo izvajali na prostem, iskali pa bodo tudi možnost uporabe zunanjih športnih igrišč.

V telovadnicah tudi šolski inventar

Ravnateljica mariborske Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič pa je prepričana, da jim dopoldanski termin v javnih telovadnicah pripada brezplačno – športno dvorano Lukna naj bi pred leti namreč zgradili tudi z denarjem, namenjenim gradnji srednješolskih telovadnic, njena šola pa ima v dvorani celo lastne košarkarske koše. Ravnateljica pravi, da so tisti, ki o tem odločajo danes, premladi, da bi se tega sploh spomnili. Dodaja, da bodo kapacitete še naprej uprabljali kot doslej.

Ministrstvo ne bi namenilo več denarja

Kot je znano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ne predvideva dodatnega financiranja. Že prej so sporočili, da morajo šole dodeljena sredstva porabiti gospodarno, ministrstvo pa lahko naknadno le pokriva morebiten primanjkljaj. Ravnatelji pa pravijo, da ne občina ne ministrstvo z njimi o tej problematiki ne komunicirata.

Odgovor ministrstva:

"Med ministrom za izobraževanje, znanost in šport ter županom Mestne občine Maribor je 27.11.2019 potekalo delovno srečanje, na katerem sta odprla tudi omenjeno problematiko. Strinjala sta se, da je mogoče s pogovori in sodelovanjem obeh strani poiskati rešitev, ki bo zadostila realnim razmerjem in potrebam v okviru mestne občine, in ki bo le v manjši meri obremenila proračune šol.
Sicer je način financiranja srednjih šol in dijaških domov v veljavi že od leta 2013 in temelji na ceni posameznega programa, izračunani na dijaka. Ta denar šola prejme v enem kosu, saj delitve na sistemizirana delovna mesta in materialne stroške po tej metodologiji ni več. Ta način omogoča srednjim šolam in dijaškim domovom, da se samostojno dogovarjajo in odločajo o plačilu posameznih aktivnosti in tudi stroškov, ki zaradi tega nastanejo. Seveda je ob tem potrebno upoštevati zakonodajo in druge pravne podlage, ki urejajo to področje, ravnati pa je potrebno tudi v duhu dobrega gospodarja. Pri tem lahko nastanejo višji ali nižji stroški od tistih, ki so predvideni v metodologiji, in ki so ovrednoteni v ceni programa. V obeh primerih ta sredstva razporeja šola.
V kolikor šoli sredstva, ki so jih prejeli na osnovi te metodologije, ne zadostujejo, morebitne primanjkljaje krije ministrstvo, vendar pod pogojem in načini, ki veljajo za gospodarno poslovanje. To pomeni, da je šola lahko zaradi prej opisanega načina financiranja privarčevala nekaj sredstev (npr. polni oddelki, plačni razredi strokovnega osebja nižji od predvidenih po metodologiji ipd.), kar v danem primeru pomeni, da mora razliko stroškov kriti iz tega dela. Če teh sredstev nima, pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ravna v skladu z ustanoviteljskimi dolžnostmi in doda potrebna sredstva za delovanje šole, vendar šele ob nastanku primanjkljaja. Pri tem prej zmeraj skrbno preveri poslovanje šole.

Posebnega navodila šolam ministrstvo ne posreduje, saj morajo z javnimi sredstvi ravnati gospodarno po načelu dobrega gospodarja, kar velja za vse javne zavode.

Projektov gradnje telovadnic za te šole na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport nimamo. "