Sanacija reke Drave ne gre v pravo smer, nima učinka, zapravlja pa se davkoplačevalski denar, ocenjujejo v mariborski krajevni skupnosti Malečnik-Ruperče. Projekti za malečniški del struge reke Drave so narejeni, vendar o njih niso obveščeni tako, kot bi si želeli, opozarja predsednik te krajevne skupnosti Jožef Škof in dodaja, da bi bilo treba strugo reke Drave redno vzdrževati in to skladno s prostorskimi načrti in tudi drugo dokumentacijo.

Dravo so pomaknili v levo, zvišali njen nivo in naredili tako, da bo spet tekla v naselje, pravi predsednik Krajevne skupnosti Malečnik Ruperče Jožef Škof: »Prekiniti je treba z deli, ki ne vodijo nikamor, zahtevali bomo, da se pregleda dokumentacija in zahtevali bomo, da se tisto, kar se napiše, tudi izvaja.« V zadnjem desetletju so namenili za vzdrževanje dravske struge med Mariborom in Ptujem več kot šest milijonov evrov. »V okviru rednih vzdrževalnih del mi lahko samo odstranjujemo prekomerno vegetacijo in odstranjujemo glinasto meljaste materiale. Gramoza oziroma večjih frakcij ne smemo odstranjevati zaradi zaščite v okviru Nature,« pravi Rok Ferme iz Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj.

Investitor protipoplavnih ukrepov, ki jih bodo začeli izvajati prihodnje leto in bodo stali 15 milijonov evrov, je Direkcija za vode pri Ministrstvu za okolje in prostor. Predstavnica direkcije Nevenka Colnarič: »V Malečniku načrtujemo individualne ukrepe, gre za zaščito naselja oziroma individualnih objektov na tem območju, z visoko vodnimi nasipi ali pa zidovi.«

Drava je živa, sipine so se pojavljale že pred gradnjo Dravskih elektrarn, in se pojavljajo tudi danes: »Razlivala se je Drava še širše, kot zdaj, zdaj gre vendarle 500 kubikov po kanalu,« pa pravi Alojz Preglau iz Dravskih elektrarn Maribor, ki pove tudi, da redno pregledujejo in vzdružujejo tudi dravski kanal. Na današnjem sestanku pa so udeleženci pogrešali naravovarstvenike, ki obvladujejo območje Nature 2000, ki se deloma prekriva s tem področjem.