Potem, ko se je v mariborskem kulturnem centru Pekarna aprila pojavil grafit Janeza Janše z iztegnjeno desnico in pripisom »Smrt narodu, svoboda fašizmu« in so ga na pobudo mariborskega župana Saše Arsenoviča kmalu prebarvali, je občina napovedala oblikovanje celostne mestne politike glede grafitiranja. Pred kratkim so v ta namen imenovali delovno skupino, vzpostavljajo pa tudi projekt t. i. mestnih platen.

Čeprav je po dogodku v Pekarni mariborski župan napovedal ničelno toleranco do sovražnih grafitov, na občini zagotavljajo, da ne gre za gonjo proti grafitiranju, temveč za spodbujanje strpnega in umetniškega grafitiranja, kot so t. i. murali.

Vodja projekta Neva Pipan pojasnjuje: "Gre za to, da si želimo vzpostaviti, revitalizirati ponovno neko grafitarsko sceno, ki ni nujno, da je vedno povezana z vandalizmom, ampak je lahko povezana tudi s kakimi zelo dobrimi umetniškimi umetniškimi murali ..."

Grafiti so lahko lepi, a povsod niso primerni

Opozoriti pa želijo na neprimernost grafitiranja na objektih kulturne dediščine in urbani opremi. Takšne grafite bodo tam, kjer gre za občinsko lastnino, dosledno brisali in obveščali organe pregona.

Delovna skupina za grafite

Kako grafitiranje razviti v korist mesta, bo razmišljala delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov Umetnostne galerije, Mladinskega kulturnega centra, zavoda PIP, občine in kulturnih delavcev. Članica skupine Tanja Cvitko o ciljih: "To zvrst umetnosti v Mariboru spodbujati, ustvariti neko novo sceno s spodbudami mladini, otrokom, tudi držati se neke umetnostne linije, kulture muralov in tako naprej ..."

Poiskati želijo primerne prostore, tako imenovana urbana platna. Začeli so z novim podvozom na Ljubljanski ulici, kjer je prvo poslikavo že naredil umetnik Teo Ivančič. Ogledate si jo lahko v priloženi fotografiji. Razmišljajo tudi o organizaciji grafitarskega festivala, morda že septembra. Načrtujejo pa tudi popis nestrpnih grafitov, ki bi jih spremenili v pozitivne.