Gradnja kanalizacije v Limbušu je pred dvema letoma stanovalcem povzročala preglavice. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Gradnja kanalizacije v Limbušu je pred dvema letoma stanovalcem povzročala preglavice. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Mariborska občina je pridobila gradbeno dovoljenje in odločbo o evropskem sofinanciranju za gradnjo 24 kilometrov kanalizacije na območju Limbuša in Laznice, Peker in Hrastja, Malečnika in Trčove ter Kamniške grabe. Tako bi na čistilno napravo v Dogošah na novo priključili 3508 hiš, pokritost s kanalizacijo pa s 95 odstotkov prebivalstva povečali na 98 odstotkov. Gradnja 11-milijonskega projekta, ki ga bo s 5-imi milijoni evrov podprla Evropska unija, se bo po občinskih predvidevanjih končala leta 2022.

V naseljih Malečnik, Trčova, Metava in Orešje nameravajo večino tako imenovanih sivih lis odpraviti z gradnjo 10 kilometrov nove kanalizacije. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jožef Škof: "Ljudje, morate vedeti, da imajo 30, 40 let hiše z greznicami, kjer to počasi propada. Kanalizacijo imeti je pa ena dobrina."

V Limbušu pa še niso pozabili težavne gradnje kanalizacije pred dvema letoma v Domadenikovi in Hrovatovi ulici, ki sta bili zaradi slabega vodenja projekta celo poletje razkopani. Za nameček so tamkajšnja naselja na vodovarstvenem območju, pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Andrej Šauperl: "Ljudje so zadeve reševali tako, da so poleg greznic gradili ponikovalnice, ampak to naselje je zdaj staro 40, 50 let in potem imajo ljudje probleme, ker prihaja do vdora fekalnih vod v kleti."

V Limbušu in Laznici načrtujejo dobrih 6500 metrov nove kanalizacije, še nekaj več pa v Pekrah in Hrastju, kjer se na naša vprašanja niso odzvali. Dobrih 1900 metrov novih kanalov, na katere krajani čakajo več desetletij, pa načrtujejo v Kamniški grabi, pojasni predsednik sveta krajevne skupnosti Kamnica Sebastijan Jaušovec: "Krajani Kamniške grabe so kar skeptični glede tega. Jaz, bom rekel, gledam nato sicer s pozitivnega vidika, ker pač, če že neki roki so do 2022, da tudi morajo sredstva porabiti, verjamem, da to bo."

V krajevnih skupnostih bodo tudi po končanem projektu ostale t. i. sive lise, občina pa jih bo reševala individualno. "Tu gre za dolgoročen proces. Vrata imamo odprta tudi za vse pobude in jih bomo tudi reševali," odgovarja podžupan Samo Peter Medved.