Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik

Po nedavnem prekritju grafita v mariborskem centru alternativne kulture Pekarna, ki je upodabljal premierja Janeza Janšo z iztegnjeno desnico in pripisom »SMRT NARODU SVOBODA FAŠIZMU«, je mariborski župan Saša Arsenovič napovedal, da nikoli in nikdar ne bo dopuščal, da bi v mestu Maribor imeli simboli nacizma in fašizma kakršenkoli prostor. Občina je zato začela projekt odstranjevanja grafitov in poslikav, ki vsebujejo sovražni govor, fašistične in simbole drugih ideologij in političnih sistemov, ki izražajo protidemokratične, totalitarne in avtoritarne težnje. Prve grafite so danes že izbrisali.

Občina je danes grafite odstranjevala na Trgu Generala Maistra in v podhodu pri Tržnici Tabor, kamor so povabili novinarje. Uslužbenec Snage je s sivo barvo prekril del stopniščne stene, kjer sta bila zraven drugih tudi grafita v levo zasukane svastike in keltskega križa. Vodja projekta Neva Pipan: "Gre za določene napise, ki spodbujajo ali pa silijo k nestrpnosti, tukaj za nami pa vidite tudi grafit, napis, simbol nacizma, ki prav tako ne sodi v urbano okolje in na splošno nikamor."

S poslikavo dela stene v podhodu tržnice pa so prekrili še druge grafite, tudi stilizirano podobo grba NK Maribor. Kaj bo torej merilo za izbiro spornih grafitov? Neva Pipan pravi, da zagotovo nacistična tematika, "kar se tiče pa drugih neprimernih vsebin, pa bomo seveda z določenimi strokovnjaki, ki se na to spoznajo, ali pa ki imajo neko določeno strokovno mnenje, seveda z njimi sodelovali. Ne bomo kar vsega povprek pobarvali."

Neva Pipan dodaja, da v razpravi že sodelujejo z organizacijami, kot sta Umetnostna galerija Maribor in Zavod za varstvo kulturne dediščine, in predstavniki civilne družbe ter navijaške skupine Viole. Grafitov ne nameravajo prekrivati sistematično, temveč sprožiti razpravo o vsebinah na mestnih zidovih in spodbujati strpno in umetniško grafitiranje.

Kako izbrati sporne grafite?

Kako pa naj ločijo sovražne grafite od nesovražnih? Objektivnih standardov ni, zato je lahko takšna presoja problematična, pravi sociologinja Vesna Vuk Godina: "Mislim, da kar koli se bo zgodilo, bo, bi rekla, podleglo subjektivnim političnim pripadnostim in okusom tistih, ki bodo v takih organih delali. In to, seveda, je zelo nevarno."