Po občutni podražitvi daljinskega ogrevanja v Mariboru se vrstijo pozivi, naj občina pomaga odjemalcem pri blaženju dviga cen toplote. K temu poziva tudi del mestne politike, a občinsko vodstvo pomoči v obliki subvencij, vavčerjev ali odloženega plačila za zdaj ne načrtuje. Zapisali so le, da za visoke cene toplote niso posledica napačnih odločitev izvajalcev daljinskega ogrevanja.

Mariborska občina je subvencioniranje visokih cen daljinskega ogrevanja uvedla že novembra in decembra 2021. Da bi bil podoben ukrep potreben tudi zdaj, meni med drugim mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič: "Nove cene so daleč nad distimi, ki bi jih lahko povprečno gospodinjstvo preneslo, in tukaj mora občina pomagati."

Mestna SDS poleg subvencij predlaga tudi, naj razliko v ceni pokrije Javni holding Maribor iz dobička, vodja svetniške skupine Dejan Kaloh meni tudi, da bi morala občina od vodilnih v Energetiki terjati odgovornost: "Ne jokati, kako v Ljubljani in Celju večino toplote ustvarijo z lesnimi sekanci in premogom. Očitno v Energetiki Maribor nekdo ni opravil svoje naloge, ni predvidel, da bodo cene zemeljskega plina poletele v višave in da bo trg elektrike tako nestabilen."

Poleg kratkoročnih pa od občinskega vodstva terjajo tudi srednje- in dolgoročne rešitve, kot je prehod na druge energente in racionalizacija poslovanja podjetij znotraj holdinga, pravi Bernard Memon, NSi: "Želim si, da občina zagotovi pocenitev poslovanja in energetosko samoosrbo z gradnjo sončne elektrarne na degradiranih območjih v občini."

Mariborska občina se s predlogi, kako blažiti visoke cene toplote, še ni odzvala.

Energetika Maribor je ceno ogrevanja podražila s 84 na 150 evrov na megavatno uro, kar pomeni 80-odstotni dvig; razlog je višja nabavna cena plina, namesto 20 kar 106 evrov na megavatno uro. Vprašanje, zakaj so z dobaviteljem sklenili celoletno pogodbo po tej ceni, v času, ko cene plina na borzah padajo, pa ostaja neodgovorjeno.