Dijaki naj bi se po vladnem načrtu v šole vrnili šele v tako imenovani oranžni oziroma rumeni fazi, kar pomeni, da je glede na epidemiološke razmere do ponovnega odprtja srednjih šol še daleč. Tudi v srednjih šolah med dijaki opažajo padec motivacije, psihične posledice in primanjkljaj v znanju. Predlagajo hitrejše vračanje dijakov v šole, k čemur je vlado pozvala tudi Dijaška organizacija Slovenije.

Izobraževanje na daljavo po 11 tednih že kaže posledice na znanju in psihi srednješolcev; pri nekaterih je motivacija povsem uplahnila, ugotavljajo v srednjih šolah. Še posebej so prikrajšani v triletnih programih, kjer se praktični pouk ne izvaja. Ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Irena Srša Žnidarič: "Marsikaj v zvezi z elektro stroko se na daljavo ne da narediti in tudi če bi se februarja vrnili v šolo, kar je že zelo pozno, si ne predstavljam, kako bi lahko v preostalih mesecih nadoknadili večmesečni izostanek praktičnega pouka."

Še posebej ravnatelje skrbi položaj dijakov zaključnih letnikov, ki bi se že morali intenzivno pripravljati na zaključne izpite oz. maturo, in dijakov s posebnimi potrebami, ki sami ne zmorejo samostojnega dela.

Da se morajo dijaki čim prej vrniti v šole, poudarja direktor Tehniškega šolskega centra Maribor Darko Kukovec: "Dijaki se prek videa učijo popraviti avto. To ne zadošča, tu ni vaje ročnih spretnosti. Dlje bo to trajalo, večji bo primanjkljaj. Dijaki postajajo brezvoljni, kondicija popušča, zato je moj apel vrniti otroke v šolo čim prej."

K hitrejšemu odpiranju srednjih šol so vlado pozvali tudi dijaki. Predsednica Dijaške organizacije Slovenije Maja Kalin poudarja, da si srednješolci želijo vrnitve v šolske klopi in da se situacija vleče že predolgo.

Kakovostno izobraževanja na daljavo je slabša, še večja težava pa so psihične posledice in stiske. Predlagajo, da se dijaki zaključnih letnikov v učilnice vrnejo hkrati z vrtci in prvo triado, torej že v rdeči fazi. Ostali letniki pa v oranžni fazi, istočasno z drugimi osnovnošolci.