Rektorska konferenca Republike Slovenije opozarja, da kljub uspešni vzpostavitvi študija na daljavo med epidemijo, ta ne more nadomestiti vseh izobraževalnih dejavnosti. Želijo, da bi vlada nemudoma omogočila izvedbo nekaterih individualnih oblik študijskega procesa ali delo v manjših skupinah.

Največja težava je prepoved dejavnosti, kjer je prisotnost nujna. To so znanstvenoraziskovalno delo, laboratorijske in terenske vaje, praksa in preverjanje znanja. Nekateri študentje pred izpitnim obdobjem morda ne bodo mogli izpolniti obveznosti, zato se univerze zavzemajo vsaj za delno odprtje fakultet, pravi rektor mariborske univerze Zdravko Kačič:

"Ciljno odpiranje za izvedbo tovrstnih študijskih obveznosti, kjer pa menimo, da gre za majhno populacijo študentk in študentov, ocenjujemo tam od 3 do največ 5 odstotkov."

O ustreznosti zahtev bodo povprašali še stroko, ob spodbudnem mnenju pa zahtevo poslali vladi. Zaskrbljeni so tudi študentje. Študentski svet mariborske univerze uradnega poziva k odprtju fakultet sicer ni sprejel, a o tem veliko razpravlja, pravi prorektorica za študentske zadeve Teja Štrukelj:

"Menim, da smo študentje skupina ljudi v bistvu res odraslih, ki smo pripravljeni spoštovati ukrepe. Zavedamo se, da tudi, če bi delo potekalo v manjših skupinah, tako kot je predvideno, na primer 4 ali 5 ljudi, bi se definitivno držali ukrepov, ker navsezadnje gre za našo izobrazbo."

Poziv rektorjev podpirajo tudi v visokošolskem sindikatu mariborske univerze. Menijo, da zaprtje fakultet ne škoduje le pedagoškemu in znanstvenemu delu, temveč tudi notranjim odnosom in demokratični ureditvi visokošolskih ustanov.