Gradnja cestnega predora pod središčem Maribora je izvedljiva, sporoča mariborska občina na podlagi najnovejše strokovne študije, ki jo je pripravilo podjetje IRGO Consulting. Predor bi bil še posebej koristen pri razbremenitvi mestnih ulic ob načrtovanem zapiranju mestnega jedra za motorni promet, so prepričani. Ker pa je projekt za občinske finance prevelik zalogaj, bo izvedba v veliki meri odvisna predvsem od pridobivanja denarja.

Načrtovani mestni predor bi bil dolg 980 metrov, potekal pa bi pod starim mestnim jedrom. Uvoza bi bila na križišču Gosposvetske in Vrbanske ceste in pri Frančiškanski cerkvi, mogoče pa je tudi njegovo podaljšanje do Mlinske ali hitre ceste, pravi podžupan Samo Peter Medved: "V primeru zapora Koroške ceste in Glavnega trga je Fakulteta za gradbeništvo, promet in arhitekturo pripravila prometno študijo, ki je obravnavala tudi mestni predor in lahko rečemo, da zelo učinkovito rešuje problematiko cestnega prometa na levem bregu Drave."

Predor bi prevzel predvsem osebni, javni potniški in lokalni tovorni promet med vzhodom in zahodom, medtem ko bi tranzitne tovornjake preusmerili na Koroški most. Geološke razmere pod mestom so za gradnjo ugodne, pa še sledi iz študije predora podjetja IRGO Consulting. Največji izziv bo obvarovanje stavbnega fonda, a je podžupan optimističen: "Veliko mest gradi podzemne objekte, se pravi, predvsem metroje, v bistveno bolj zahtevnih geološko-biotehniških pogojih, kot so v tem delu. Vemo, da v Sloveniji toliko prakse za tovrstno gradnjo pod objekti nimamo, vendar jaz iz tehničnega vidika ne vidim, da bi to šlo za takšen zalogaj, ki ga ne bi zmogli."

Občina bo nadaljevala s pripravo strokovnih podlag za izdelavo projekta. Večja težava je financiranje. Gradnja, ki bi trajala najmanj 4 ali 5 let, je ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, toliko denarja pa mesto nima, prav tako sofinanciranje ni predvideno v prihodnji evropski finančni perspektivi. Zato bo potrebno sodelovanje z državo, še dodaja podžupan Medved.