Med epidemijo covida so zastopniki pacientovih pravic prejemali številne pritožbe zaradi nedostopnosti osebnih zdravnikov. Veliko stisk je povzročilo tudi predčasno odpuščanje bolnikov iz bolnišnic na začetku epidemije, tudi težko bolnih.

Zaradi temeljite reorganizacije primarnega zdravstva so mnogi pogrešali stik s svojim osebnim zdravnikom. A je sistem, ki so ga vzpostavili v ZD Adolfa Drolca Maribor, deloval dobro, ocenjuje mariborska zastopnica pacientovih pravic Adela Postružnik. Tako je bilo tudi veliko pohval pacientov, ki so hitro prišli do obravnave.

Nekaj težav je bilo pri koncesionarjih. "Nekateri koncesionarji so na svoji spletni strani enostavno zapisali, da institut družinskega zdravnika ne velja več in so svoje paciente napotili na Zdravstveni dom, sami pa jim niso bili dosegljivi ne po mejlu ne po telefonu," pravi Postružnikova.

Na začetku epidemije pa je veliko stisk nastalo, ker so bolnišnice odpustile v domače okolje tudi težje bolne paciente, ki potrebujejo 24-urno nego in oskrbo. "Dobivali smo prošnje svojcev, da poskušamo v bolnišnici urediti, da te paciente zadržijo, a to ni bilo mogoče," pojasnjuje Adela Postružnik.

Osebe z razvojnimi težavami so bile poltretji mesec prikrajšane za fizioterapijo, tudi po ponovnem zagonu pa se terapije izvajajo v zmanjšanem obsegu. Mnogi imajo težave zaradi preloženih specialističnih pregledov in posegov, prenaročanja in uvrščanja na čakalne sezname.

O vnaprejšnji pripravi obrazcev v domovih za starejše o upravičenosti bolnišničnega zdravljenja v primeru covida oz. na zalogo pa Postružnikova ocenjuje, "da so bile tem bolnikom kršene pravice do enakopravnega dostopa do obravnave in pravica do sodelovanja pri odločanju o zdravljenju oz. obveščanja svojcev," če je taka praksa v domovih dejansko obstajala.