Razvoj bralne pismenosti je ena bistvenih nalog splošno izobraževalnih knjižnic, za to pa morajo imeti primerne pogoje. V osrednji mariborski knjižnici imajo dobrih dvestotisoč enot gradiva. Prizadevajo si, da bi bila tudi v času načrtovane obnove oziroma gradnje Centra Rotovž, ta gradiva na voljo občanom in občankam. Dokumentacija je že v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, pričakujejo ga v prihodnjih tednih.

Kljub prenovi center mesta ne bi smel ostati brez knjižnične dejavnosti; center Rotovž je inovativni center, usmerjen k promociji knjige, izobraževanju, h kulturi in digitalizaciji. Podžupanja Alenka Iskra: »Da se navežem na pomen zagotavljanja prostora v času gradnje - tega problema se zavedamo in takšni prostori v centru mesta bodo našim občanom omogočeni.«

Celoten projekt gradnje in opreme Centra Rotovž bo stal 25 milijonov evrov, v njem pa bo poleg osrednje knjižnice in galerije našel svoje mesto tudi Art kino. Predsednik društva za razvoj filmske kulture Rene Puhar pozdravlja projekt, »v isti sapi pa dodajamo, da to ni in ne more biti razvojna in dolgoročna rešitev na področju avdiovizualnih medijev, kina, filma oziroma gibljivih slik v mestu.«

Sicer ima Rotovški trg pisano zgodovino, dodaja direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak: »V stavbi osrednje knjižnice je bila nekoč parna pekarna v kleti, na Rotovškem trgu je bila tudi prva knjigoveznica v Mariboru, v sobi bližnjega gostinskega lokala pa so se dobivali mariborski literati. V zadnjih letih je tu tudi prizorišče Festivala Lent, vsako leto pa tu praznujemo tudi Dan knjižnice.« In trgu se tudi po zgraditvi centra Rotovž obeta še posebej živahno dogajanje.

Iz samega Rotovža pa so na občino že preselili Službo za razvojne projekte in investicije, bo pa po zaključku gradnje ponovno vzpostavljena vloga Rotovža v protokolarne namene.