Lani jeseni se je zaključil triletni evropski projekt Greencycle, ki ga je z desetimi partnerji iz petih evropskih držav vodila mariborska mestna občina. Skupaj so iskali odgovor na vprašanje, kako bi lahko s pomočjo krožnega gospodarstva zmanjšali toplogredne pline, Maribor pa je tudi sprejel Strategijo prehoda v krožno gospodarstvo. Na današnji zaključni konferenci so podpisali Greencycle manifest in ugotovili, da je projekt uspel, a rešitve so zaenkrat še vedno le na papirju. Veliko zahtevnejše jih bo udejanjiti.

Tako projekt Greencycle, kot priprava Strategije prehoda v krožno gospodarstvo sta bila uspešna, pravi mariborski podžupan Samo Peter Medved in dodaja: "Mogoče je zadeva zdaj še na abstraktni ravni, ampak zdaj ta trenutek prehajamo na tiste konkretne projekte, ki jih je treba realizirati in predstavljajo največ problemov."

Takšen je na primer projekt »Urbana zemljina za hrano«, ki naj bi bil realiziran konec tega leta. Poleg tega pa še: "Mislim, da bo kmalu začel delovati tudi holding, načrtujemo tudi določene spremembe pri inštitutu Wcycle, tesnejše povezovanje z MRA-jem in tudi s holdingom."

Medtem ko je že znana teoretična podlaga za zelo napredne rešitve, pa se Maribor sooča z zelo osnovnimi težavami, priznava tudi podžupan Medved: "Potrebujemo ta, kako bi rekel, »push« v samem gospodarstvu, vidim, da se tudi zelo soočamo s pomanjkanjem dobrih kadrov, tako v Snagi, kot tudi drugje."

Tu pa so še vedno večje težave s smetmi in odpadnim blatom, ki ga vedno bolj občuti tudi Maribor: "Jaz mislim, da smo te probleme odlašali, zdaj smo pa padli dokaj trdo."

Podžupan Medved kaže s prstom tudi na državo. A na ministrstvu za okolje te težave rešujejo prednostno, pravi Janja Kreitmayer Mckenzie in poudarja: "Ne smemo pozabiti, da moramo stvari drugače postaviti in drugače usmerjati, da potem ne bo več takih problemov."

Kljub temu pa so tovrstni projekti dobrodošli, saj pospešujejo prehod v krožno gospodarstvo.