Sedem mariborskih srednjih šol, ki nimajo lastne telovadnice in športno vzgojo izvajajo v dvoranah Športnih objektov Maribor, je prejelo obvestilo o zvišanju urne postavke. Gre za Srednjo šolo za oblikovanje , Prometno šolo, IC Piramida, Tretjo gimnazijo, Srednjo elektro in računalniško šolo, Srednjo trgovsko šolo in Srednjo šolo za gostinstvo in turizem.

Doslej so vrsto let plačevale za najem 12 evrov na uro, odslej naj bi 17,90 evra ali skoraj za polovico več. Ravnatelji opozarjajo, da šole tolikšne podražitve ne bodo zmogle in zahtevajo znižanje cene ali pa da razliko pokrije država. Športni objekti Maribor so sicer v postopku sanacije, njihova izguba pa znaša 1,2 milijona evrov.

Športni objekti Maribor so urno postavko podražili v dogovoru z mariborsko občino. Dosedanja cena stroškov namreč ni pokrivala. Ne želijo, da bi podražitev obremenila šole, zato so za dodatna sredstva prosili šolsko ministrstvo, a neuspešno, pravi mariborski podžupan Samo Peter Medved. Ne želi si, da bi šole ostale brez telovadnic, a teh tudi ne morejo zagotavljati v lastno škodo.

Sedem mariborskih srednjih šol javne telovadnice uporablja zato, ker jim država ni zgradila lastnih, pravijo ravnatelji, ki k pogovorom o podražitvi – kot pravijo – sploh niso bili povabljeni in opozarjajo, da šole ne bi prenesle podražitve, ki bi posamezni ustanovi prinesla do 10 tisoč evrov dodatnih stroškov. Ravnateljica Srednje elektro-računalniške šole Maribor Irena Srša Žnidarič pravi, da višje cene ne morejo plačati. Če ne bo prišlo do dogovora, bo športna vzgoja za njihove učence okrnjena.

Če bi vse šole posegle po drugih rešitvah in prekinile pogodbe s Športnimi objekti Maribor, bi ti ostali brez približno 80 tisočakov letnih prihodkov. Direktor Športnih objektov Maribor Tadej Mežnar pravi, da je realnost žal takšna, da je bolje imeti prazne telovadnice kot pa ustvarjati zgubo za zavod, ki je že tako ali tako v slabem poslovnem položaju.

Za pojasnila smo prosili tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

"Način financiranja srednjih šol in dijaških domov je v veljavi že od leta 2013 in temelji na ceni posameznega programa izračunani na dijaka. Ta denar šola prejme v enem kosu, saj delitve na sistemizirana delovna mesta in materialne stroške po tej metodologiji ni več. Ta način omogoča srednjim šolam in dijaškim domovom, da se samostojno dogovarjajo in odločajo o plačilu posameznih aktivnosti in tudi stroškov, ki zaradi tega nastanejo. Seveda je ob tem potrebno upoštevati zakonodajo in druge pravne podlage, ki urejajo to področje. Pri tem lahko nastanejo višji ali nižji stroški od tistih, ki so predvideni v metodologiji in ovrednoteni v ceni programa, v obeh primerih ta sredstva razporeja šola.
V kolikor šoli sredstva, ki so jih prejeli na osnovi te metodologije ne zadostujejo, morebitne primanjkljaje krije ministrstvo, vendar pod pogojem in načini, ki veljajo za gospodarno poslovanje. To pomeni, da je šola lahko zaradi prej opisanega načina financiranja privarčevala nekaj sredstev (npr. polni oddelki, plačni razredi strokovnega osebja nižji od predvidenih po metodologiji ipd.) - v tem primeru mora razliko stroškov kriti iz tega dela. Če teh sredstev ni, pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ravna v skladu z ustanoviteljskimi dolžnostmi in doda potrebna sredstva za delovanje šole. Pri tem vedno prej skrbno preverimo gospodarnost poslovanje šole," so nam odgovorili.