Mariborski mestni svetniki so na sinočnji seji v prvem branju potrdili občinski program varstva okolja do leta 2030, ki predvideva usklajeno strategijo na osmih področjih – od podnebnih sprememb prek kakovosti okolja do krožnega gospodarstva. Več kot sto strani dolg program je požel veliko odobravanja, tudi iz opozicije, a tudi kritik in predlogov.

Veliko svetnikov je izpostavilo, da je program presplošen in da si želijo podrobnejšo definicijo ciljev. Člani odbora za okolje in prostor so na primer zahtevali več strokovnega gradiva o trajnostni mobilnosti, sežigalnici in ravnanju z odpadki. Predlagana pa je bila tudi večja skrb za zelene površine in nadzor malih kurišč.

Odgovor vodje priprave programa Cvetke Slana:

"Program varstva okolja je krovni strateški dokument, to ni akcijski, podrobnejši načrt z nekimi mikro lokacijami in mikro ukrepi."

Pri sežigalnici pa da gre za državno koncesijo, zato v občinski program ni vključena. Ta kljub splošnosti predvideva naložbe, kot sta dograditev 24 kilometrov manjkajoče kanalizacije in celovita obnova javne razsvetljave. Projektov je samo v prvem 5-letnem obdobju za 84 milijonov evrov, pri več kot polovici sredstev si prizadevajo za sofinanciranje.

Kritika Mateja Žmavca, Socialni demokrati:

"V gradivu so milijonski zneski, drugo pa je, koliko je realno izvedljivega. V gradivu je tudi nekaj, kar ne sodi pod varstvo okolja, od revitalizacije urbanega prostora, do prostorskega načrtovanja, pri tem pa se pozablja predvsem na odpadke."

Igor Jurišič iz Stranke mladih – zeleni Evrope pa je izpostavil pomen mehkih vsebin:

"Celoten dokument, vsaj kolikor sem ga jaz prebral, nima niti enega poudarka na izobraževanju, da se dejansko od osnovne šole dalje mariborčanke in mariborčane vplete v varovanje okolja."

Svetniki so občinsko vodstvo obvezali, da predloge preuči in do naslednje seje smiselno upošteva.