Čas epidemije ne prizanaša nikomur med nami. Starejši ljudje, ki se zaradi biološkega staranja težje soočajo s spremembami in novostmi, pa se v tem obdobju srečujejo s še več težavami, tudi psihološkimi. Pri premagovanju različnih oblik stisk jim moramo pomagati in nameniti več časa in pozornosti, opozarjajo psihologi.

Starejši ljudje, podobno kot druge skupine prebivalcev, čas epidemije in številne omejitvene ukrepe doživljajo različno. Vendar so mnogi starostniki že doslej osamljeni, krepijo se občutki zapuščenosti in nemoči, zaradi česar so še bolj ranljivi. "Žalost, stisko, tesnobo ali depresivne misli pogosto prikrivajo, vendar se ta psihološka stanja ob siceršnjih zdravstvenih težavah lahko kažejo v obliki bolečin in poslabšanja bolezni", opozarja Anja Magajna, psihologinja z nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Naša naloga je, da kot svojci, znanci, prijatelji, sosedje pomagamo starejšim ljudem in jim namenimo veliko več časa kot doslej, četudi po telefonu, še pravi psihologinja. V teh časih se še posebej kaže naša osebna in družbena odgovornost, tudi do starejših ljudi, ki težje prosijo za pomoč, zato jim ponudimo topel, razumevajoč, sočuten pogovor in oseben stik in jim tako damo vedeti, da niso sami.