Pošta Slovenije, ki je konec lanskega leta kupila Interevropo, v naslednjih petih letih načrtuje predvsem krepitev na področju logistike in paketnih storitev ter širitev na Balkan. V skladu s strateško razvojnim načrtom pričakujejo, da bodo letošnje leto zaključili z okrog štirinajstimi milijoni dobička. Čeprav o točnih številkah za lansko leto še ne želijo govoriti, pa priznavajo, da so te nižje od pričakovanih, predvsem zaradi dogovorov s sindikati o izboljšanju pogojev za delo zaposlenih.

Iskanje novih usmeritev na Pošti Slovenije je odgovor na globalne trende, s katerimi se srečujejo vsi poštni operaterji, pravi pomočnica poslovodstva na Pošti Slovenije Vesna Kos Tomažič: "To je po eni strani upadanje pisemskih storitev in naraščanje paketnih storitev."

Po drugi strani so stroški dela relativno visoki, poštno omrežje pa obsežno. To se do leta 2025 ne bo krčilo, trenutno pa obsega 450 tako imenovanih kontaktnih točk, med katere poleg poslovalnic sodijo tudi paketomati in podobno. "V drugi polovici leta bomo v pogodbene pošte preoblikovali predvidoma 15 pošt, zaprli pa ne bomo nobene," pravi Kos Tomažičeva. Pri tem bo verjetno morala na pomoč pri ohranjanju poštnih poslovalnic, predvsem na podeželju, na pomoč priskočiti tudi država.

Sicer pa Pošta Slovenije po prevzemu Interevrope načrtuje širitev v države jugovzhodne Evrope: "Predvsem imamo v mislih trge bivše skupne države, kjer ima Interevropa že sedaj svoja odvisna podjetja," še pravi sogovornica. V letošnjem letu načrtujejo tudi za 34 milijonov investicij. Na vprašanje, ali si v Pošti Slovenije želijo privatizacije, pa pomočnica poslovodstva Vesna Kos Tomažič nedoločno: "Poslovodstvo želi stabilnega lastnika, ki ga bo podpiral v izvajanju strateškega razvojnega programa."

Pošta Slovenije naj bi po načrtih lastniku, torej državi, letos prinesla 14 milijonov evrov dobička, bo pa dobiček iz lanskega leta precej manjši, predvsem zaradi dogovorov, sklenjenih s sindikati.