Foto: Arhiv avtorja
Foto: Arhiv avtorja

V javni obravnavi je predlog Strategije razvoja kulture v Mariboru za obdobje 2022–2026 in bo nasledil program, ki se je iztekel pred dvema letoma. Dokument na več kot 100 straneh orisuje prihodnost kulturnega sektorja v mestu, ki pa je po mnenju nekaterih pomanjkljiv. V edinem avtonomnem središču KC Pekarna občinskemu uradu očitajo celo cenzuro.

Potem ko je mariborski Urad za kulturo in mladino lani po osmih letih dobil tudi uradnega vodjo, bo z večletnim zamikom prišel še do strategije razvoja kulture. Ta bo, kot razlaga vodja urada Klemen Brvar, osredotočena na tri cilje: »Okrepiti status kulture, ki jo meščani vzamejo za svojo. Izboljšati uporabniško izkušnjo in ponudbo. Osnova vsega tega je zagotavljanje ustreznih pogojev za tiste, ki delajo na področju kulture in z urejenim sistemom podpor spodbujati, da bodo tukaj ostajali in delali uspešno naprej.« Več investicij v kulturno infrastrukturo je izpostavila tudi podžupanja Alenka Iskra: »S tem pa se hkrati zavezujemo in zavedamo, da bo za programska sredstva potrebno zagotoviti nekaj evrov več.«

Strokovna skupina je dokument pripravila v sodelovanju s tisoč deležniki. Ustvarjalci, ki so se v velikem številu udeležili javne razgrnitve, pa so izrazili več dvomov; še največ predstavniki avtonomne cone KC Pekarna.

"Tu ni nobene cenzure, šlo je za uskladitev"

Strokovna komisija je med prednostmi mesta izpostavila obstoj KC Pekarna, a so predstavniki edine avtonomne cone v mestu ob prebiranja objavljenega osnutka strategije ugotovili, da se ta razlikuje od dokumenta delovne skupine. Predstavnica Urška Breznik: »In sicer ta temeljna sprememba v poglavju KC Pekarna se nanaša na prihodnost Pekarne na lokaciji, kjer se nahaja danes, in na nadaljnjo upravljanje oziroma razširitev upravljavskega modela. Zanima nas glede na to, da še zmeraj piše v dokumentu, da je delovna skupina z naštetimi imeni ta dokument pripravila, očitno pa se v tej točki bistveno razlikuje, kako je mogoče, da je delovna skupina še zmerja podpisana pod osnutek strategije. Kot drugo pa kdo in zakaj je to poglavje spremenil?«

Še pred predstavitvijo strategije se je tako v polni dvorani Vetrinjskega dvora, prisotnih je bilo namreč veliko kulturnih ustvarjalcev, razvil pogovor med predstavniki občine in avtonomne cone. Naštevanje datumov predvidenih sestankov, na katerih so se oziroma se niso sestali. O načrtovanih investicijah, ki so bile predvidene, a se niso izvedle. Je pa podžupanja Alenka Iskra komentirala tudi umik dela besedila: »V postopku usklajevanja in pripomb s strani naših uradov za izvedljivost zastavljenih ciljev dokumenta je prišlo do usklajevanja in je sedaj dikcija zapisana tako, kot je. Vsebine bodo ostale, ne moremo in ne bi pa mogli, ker bi zavajali tako ustvarjalce kot vso javnost, pustit dikcijo, ki jo je predlagala delovna skupina. Delovna skupina je sprejela nalogo s strani Mestne občine Maribor kot naročnika in občina si je pri tako sicer pomembnih zadevah in tudi za uresničevanje v bodoče pomembnih zadevah morala vzeti pravico, da poda v javno obravnavo dokument, ki je tudi izvedljiv.«

Zakaj so torej zaupali delo strokovni skupini, se je spraševal Ramiz Derlić. »Potem je vse to, kar smo se sestajali, ko smo sedeli na raznih seminarjih, eno norčevanje iz ljudi, iz vseh vpletenih v ta proces in ne strinjamo se, vsaj jaz smatram, da gre za eno grdo cenzuro na področju kulture. Menimo, da bi morali priti ven z dokumentom, takšnim kot je bil sestavljen, in po naših informacijah je tam, vsaj kar se Pekarne tiče, relativno nedvomno napisano, kje bi Pekarna morala ostati, in ta del je letel ven.«

Podžupanja informacij o tem, da je bila sprememba poročila naročena, nima, je pa med drugim dejala: »Zagotovo ne vodstvo občine, še zdaleč ne politika, ni spreminjala pripravljenega strokovnega gradiva. Tu ni nobene cenzure, šlo je za uskladitev. Če ima občina naloge, mora imeti tudi določene pravice.« Ni pa omenjen del edini, zaključuje vodja Urada za kulturo in mladino Klemen Brvar: »V treh, štirih delih je bila strategija spremenjene. V delu, ki se tiče kulturnega turizma v skladu z delom Zavoda za turizem in metodologija, povezana z projektno pisarno. Področje kreativnih industrij v povezavi z RRA Podravje Maribor. To so rezultati usklajevanj.«

Čas za pripombe do 21. septembra

Urad bo pripombe in predloge k osnutku strategije zbiral do 21. septembra. Kot so še pojasnili predstavniki bi lahko le dan kasneje mestni svet opravil prvo branje dokumenta.