Danes že tretjič zapored zaznamujemo svetovni dan čebel. Generalna skupščina Organizacije združenih narodov ga je razglasila 20. decembra pred tremi leti na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Glavni namen tega dne je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Slogan letošnjega dne je ”Angažiraj se za čebele”.

Statistični podatki za leto 2018 kažejo, da so čebelarji v Sloveniji pridelali 1746
ton medu, od tega 44 ton na ekološki način. Stopnja samooskrbe z medom pri
nas je bila 80-odstotna, prebivalec Slovenije pa je v povprečju porabil 1,1 kilograma medu. Letošnji svetovni dan čebel je sicer v znamenju epidemije koronavirusa, ki še toliko bolj postavlja v ospredje pomen samooskrbe z lokalnimi živili, pri kateri so čebele in drugi opraševalci izjemno pomembni, pravi čebelar Marko Cesar: »Čebele oprašijo 80 do 85 odstkov vseh rastlin in na dolgi rok brez čebel tudi ljudje ne bi preživeli.«

”Angažiraj se za čebele”

S sloganom » BEE ENGAGED« - Angažirajmo se za čebele – Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo nagovarja države, organizacije, institucije, podjetja, kmete, čebelarje in posameznike, da zgolj z angažiranostjo in konkretnim delovanjem lahko ustavimo trende, ki ogrožajo obstoj čebel in ostalih opraševalcev. Ob tem predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč opozarja, da kljub enotni podpori politike na parlamentarnem odboru za kmetijstvo, večina sklepov o nujnih ukrepih v čebelarstvu pri nas ostaja nerealiziranih: «Nobene pomoči ni pri vzpostavljanju Hiše kranjske čebele v Višnji gori, nič se ne dogaja pri povračilu trošarin čebelarjem, pri znižanem DDV-ju za čebele, pri zdravilih, ni urejenih dopolnilih dejavnosti v čebelarstvu, prav tako pa ni legalizacije apiterapije.«

Med opraševalci najbolj ogrožen čmrlj

Opraševalci tako veliko prispevajo k visokim pridelkom sadja in imajo velik pomen za pridelavo hrane. Raziskovalec Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Danilo Bevk poudarja, da so še bolj kot čebele fitofarmacevtskim sredstvom izpostavljeni čmrlji. Ob tem opozarja, da so navodila za uporabo teh sredstev prilagojena medonosni čebeli, zato lahko pridelovalci škropijo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko čebele niso dejavne. Ta navodila so ustrezna za števlne opraševalce, niso pa za čmprlje, ki postanejo dejavni že pred 6. uro zjutraj. »To pomeni, da je takrat, ko postanejo dejavni čmrlji, na cvetovih še veliko ostankov fitofarmacevstkih sredstev,« pravi Bevk.

Količine pridelanega medu nihajo, saj je pridelava veliki meri odvisna od vremena. Tako začetek letošnje čebelarske sezone ni bil obetaven, saj je večino akacije, ki predstavlja tretjino pridelave medu v Sloveniji, prizadela spomladanska pozeba.
Število čebelarjev in panjev v Sloveniji se povečuje, so pred bližajočim se svetovnim dnevom čebel, 20. majem, so še sporočili iz državnega statističnega urada. Po najnovejših podatkih je pri nas približno 11.350 čebelarjev, ki skrbijo za 205.000 panjev.