Stražunski gozd ima od leta 1966 status naravnega parka, kljub temu pa je tam več okoljskih težav. Čezmerne koncentracije škodljivih snovi v Stražunskem potoku lahko vplivajo na kakovost pitne vode, v njem so divja odlagališča odpadkov, hrup ob črpalkah termalne vode pa je presežen.

Na območju Stražuna so številne zdravilne energetske točke ter pohodne in kolesarske poti, vendar bi jih bilo treba bolje vzdrževati. Lastniki gozda se pogosto srečujejo s problematiko nedovoljenega odlaganja odpadkov, saj neodgovorni obiskovalci te odmetavajo kar med hojo.
»Ko pa se srečuješ z vsakodnevnimi divjimi odlagališči, te srce zaboli,« pravi predavateljica na Višji prometni šoli Vlasta Ojsteršek, ki se je raziskave o Stražunu s študenti lotila v okviru predmeta Sanacije starih bremen.

Opravili so terensko delo, tudi meritve onesnaženosti Stražunskega potoka: »Ugotovili smo, da je biokemijska potreba po kisiku presežena po normativih in tudi vsebnost nitratov je velika. Tako, da smo potrdili pretekle raziskave in to v našem projektnem delu tudi zapisali.«

Črpalka za termalno vodo je postavljena v bližini okoliških hiš ob robu gozda, deluje pa podnevi in ponoči. »Ugotovili smo, da je hrup po vseh normativih, v dnevnem in nočnem času, presegajoč.«

Glede na raziskano in pregledano območje snovalci predlagajo več aktivnosti v tem gozdu, med njimi namestitev košev za odpadke, ureditev poti in namestitev informativnih tabel ter omejevanje vstopa vozil na to območje.