Letos praznujemo 130. obletnico prvega praznovanja praznika dela na naših tleh in po svetu, praznujemo zgodovino boja za delavske pravice in za izboljšanje socialnega položaja in delovnih razmer. Pomen praznika se kaže tudi v tem, da so v vseh teh letih le redke okoliščine preprečile praznovanje 1. maja in tudi sedanja kriza ga ne bo povsem.

Lani je bila sindikalna poslanica namenjena predvsem 40-urnemu delavniku, letos pa v ospredje prihajajo pravice iz naslova varnosti in zdravja pri delu, ki so bile v preteklosti po krivici prezrte. Izvršni sekretar na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Boštjan Medik: »Precej delavcev je v tem času krize opravljalo delo od doma, in delodajalci pričakujejo, da so jim delavci ali sodelavci na voljo ves dan, jim pošiljajo e- sporočila zvečer, v nedeljo, med prazniki in prosijo, da postorijo še kakšno stvar,« in to so izzivi, na katere bo nujno treba odgovoriti v prihodnosti, razmišlja Boštjan Medik.

Kriza je vplivala tudi na odpuščanje delavcev: »V mesecu marcu smo zabeležili rast brezposlenih v Sloveniji za deset tisoč.« V sindikatu pozdravljajo ukrepe vlade, ki naj bi pomagali gospodarstvu: »Ampak premalo poudarka je na reševanju delovnih mest, premalo poudarka na pravicah delavcev.«

V prihodnosti si želijo več socialnega dialoga, zahtevajo socialno državo:
»Ta kriza je pokazala, da je še kako pomembno, da imamo državo, v kateri imamo javno zdravstvo, javno šolstvo,« in pri tem bodo sindikati vztrajali, hkrati pa ostajajo branik delavskih pravic in zahtevajo državo, v kateri ne bo revnih delavcev: »Vsi vemo, da so prekarne oblike dela siva cona oziroma neurejeno področje, ki odpira vrata za revščino med tistimi, ki delajo in ne zaslužijo dostojne plače za svoje življenje.« In tudi to področje bo treba v prihodnje urediti. Kresov in drugih javnih dogodkov v povezavi s 1. majem pa letos zaradi epidemije ni bilo oziroma ne bo.