V Betnavskem gozdu v Mariboru so dijaki tukajšnje Lesarske in gozdarske šole v teh dneh namestili 50 gnezdilnic za divje opraševalce. Akcijo podpira družba Slovenski državni gozdovi v okviru projekta SEM SPREMEMBA, že lani pa so uspešno izpeljali akcijo sajenja medovitih rastlin.

V družbi Slovenski državni gozdovi se zavedajo negativnih posledic izumiranja divjih opraševalcev, zato so se po lanski uspešni akciji sajenja medovitih rastlin, odločili pomagati preživeti tudi divjim opraševalcem. To so poleg čebel samotark še čmrlji in različne vrste metuljev. »Vemo, da se v naravi pogoji za določene živalske vrste slabšajo, zato je pomembno, da tudi mi naredimo nekaj v smeri, da jim ponudimo malo boljše pogoje,« pravi Peter Kolar iz družbe Slovenski državni gozdovi. Mestni gozdovi so za naselja izrednega pomena, so pljuča mest, prečiščujejo vodo, pomembni pa so tudi za rekreacijo in oddih ljudi.

»Mislim, da smo bili izbrani kot partner pri projektu zato, ker naša šola dela z lesom, z naravnim materialom in te gnezdilnice morajo biti iz naravnega materiala. Vse, kar gozd da, gre v gozd nazaj in tam tudi ostane in tega načela smo se držali tudi mi,« pravi učiteljica praktičnega pouka na mariborski Lesarski šoli Alenka Toni. V gnezdilnice so: »dali nekaj lubja, oluščene storže od koruze, ličja, mahu…« Na drevesa pa so jih obesili dijaki: »Gnezdilnice morajo biti obešene tako, da imajo primeren prostor in da lahko žuželke priletijo,« dodaja eden od njih Tilen Majhenič.

Nedavna raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pokazala na nujnost ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine učinkovite strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja. »Opraševanje žuželk je nepogrešljiva ekosistemska storitev, poleg medonosne čebele pa so za opraševanje ključni tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost,« so ob raziskavi zapisali na kmetijskem ministrstvu.