Na onkološkem oddelku v mariborskem univerzitetnem kliničnem centru delo kljub epidemiji poteka skoraj nemoteno, četudi se posledice covida seveda odražajo tudi v tej stroki. Tamkajšnji zdravstveni delavci se že soočajo z zakasnitvami pri diagnostiki pri napredovalih oblikah raka, saj nekateri bolniki prihajajo k njim, ko je rak že napredoval in je možnost preživetja manjša.

Na mariborskem onkološkem oddelku, kjer zdravijo vedno več vrst raka, so pred časom prevzeli tudi celotno zdravljenje bolnikov z rakom pljuč, ki so se prej zdravili na oddelku za pljučne bolezni, kar je zanje dodatni kadrovski in prostorski zalogaj.

Na onkologiji imajo zgolj deset postelj, tako da je zaradi tega veliko drugih onkoloških bolnikov hospitaliziranih na drugih bolnišničnih oddelkih. "Bolniki, ki so hospitalizirani na teh desetih posteljah, potrebujejo aktivno sistemsko zdravljenje, ki je običajno večdnevno in za druge bolnike ni prostora, kot denimo tudi bolnike, ki potrebujejo paliativno zdravljenje," pravi Maja Ravnik, predstojnica onkološkega oddelka.

Četudi na mariborskem onkološkem oddelku v tem času zagotavljajo skorajda nemoteno zdravljenje, od sistemskih zdravljenj s specifičnimi onkološkimi zdravili, obsevanji in kirurškimi operacijami, pa jih ob tem skrbi, da zaradi epidemioloških razmer veliko bolnikov prihaja k njim šele, ko se rak že razširil. "Se žal soočamo z zakasnitvami v sami diagnostiki, z napredovalimi raki, koliko je takih bolnikov, bo pokazal čas," izpostavlja Maja Ravnik.

Že v prvem valu epidemije je prišlo na onkologijo 30 odstotkov manj bolnikov, in prav slednji so zdaj morda tisti z napredovalimi oblikami raka, tako da bodo mnoge zdaj lahko samo zazdravili. K sreči v tem času delujejo tudi vsi presejalni programi Dora, Zora in Svit, tako da upajo, da vsaj na teh področjih zakasnitev ne bo. Ob tem pa na mariborski onkologiji tudi upajo, da bodo kmalu dočakali nadgradnjo onkologije, kot jim obljubljajo pristojni v državi, saj si tudi bolniki iz severovzhodne Slovenije zaslužijo celovito obravnavo.