4. januar je svetovni dan brajice, zelo pomembne pisave za slepe in slabovidne. Za svetovni dan je bil razglašen pred tremi leti, imenjuje pa se po Louisu Braillu, ki je to pisavo razvil uradno leta 1821.

Tako kot se otroci učijo pisati s pisalom, je za slepe in slabovidne pomembno, da razvijajo možganske strukture za pisavo s tipom, pravi predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor Milan Mugerle. Ta pisava je potrebovala dobrih trideset let, da se je razširila po vsem svetu in se uveljavila kot nadvse koristna v pomoč slepim: "pri nas v Sloveniji se je brajica začela širiti, ko so vojaki prihajali s fronte, s poškodbami oči." In jih je bilo ogromno.

Minka Skaberne je organizirala ženske, da so ročno izdelovale tiskovine z luknjicami in izbočenimi pikicami, ki slepim omogočajo branje. Do računalniške dobe je bila brajica za slepe edina možnost, da so lahko sami iskali informacije: "Nauči se človek lahko tiste znake, a prepoznavat jih z blazinicami prstov ni tako enostavno," dodaja Milan Mugerle. Med epidemijo slepi in slabovidni najbolj pogrešajo druženje v društvu: "Kajti ljudje so bili navajeni hoditi na društvo," na športne in kulturne dejavnosti, pa tudi različne delavnice.

V vsakdanjem življenju so zelo ovirani, opozarjajo v društvu: "Tako da je marsikateri naš član dejal, da tako ali tako sam ne more nikamor in epidemija naših življenj ni tako zaznamovala," saj se morajo na pamet naučiti pot po mestu, če želijo opraviti obhode brez spremstva.

V epidemiji so se okužili trije njihovi člani, a je bolezen pri njih potekala v blažji obliki.