Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
13.10.2024
V svojem aktivnem in plodnem ustvarjalnem življenju je Petar Konjović dosegel veliko prepoznavnost: leta 1937 je bil izvoljen za rednega člana Češkoslovaške akademije znanosti in umetnosti, leta 1945 je bil znova izvoljen za rektorja Glasbene akademije in že leta 1946 za rednega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti. Konjović je poleg vseh svojih velikih prispevkov in truda zaslužen za ustanovitev Muzikološkega inštituta pri Srbski akademiji znanosti in umetnosti leta 1947. Konjović je svoje življenje posvetil glasbeni, dramski in pesniški umetnosti, tej umetniški nuji, ki ga je nenehno zaposlovala, pa tudi srbskemu narodu in s tem v zvezi razvoju srbske kulture.
29.09.2024
V 92. letu je umrl skladatelj Igor Štuhec. Leta 2004 je prejel nagrado Prešernovega sklada, za zaokrožen skladateljski opus pa leta 2011 Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.
22.09.2024
4. julija je svoj 80. jubilej praznoval dirigent Uroš Ljovic, ki je po študiju drigiranja in kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani nadaljeval študij dirigiranja pri izjemnih dirigentih Brunu Maderni v Salzburgu in profesorju Hansu Swarowskem na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Uroš Lajovic je dirigentsko kariero začel kot asistent dirigent, potem pa kot stalni dirigent Slovenske filharmonije, ki jo je vodil 13 let. Bil je tudi šef dirigent Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Zagreb. V letih od 2001 do 2006 je vodil Beograjsko filharmonijo, od leta 2009 pa je poučeval dirigiranje na Akademiji za glasbo v Zagrebu. V letu 1988 je ustanovil komorni ansambel Slovenicum, ki je pod njegovim umetniškim in dirigentskim vodstvom – tudi mednarodno – deloval vse do leta 2001. Uroš Lajovic je od leta 1989 poučeval dirigiranje na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je bil leta 1991 izbran za rednega profesorja. To funkcijo je opravljal vse do upokojitve leta 2012, med njegovimi študenti pa so bili danes svetovno uveljavljeni dirigenti na čelu najboljših orkestrov na svetu: Kirill Petrenko, Angis Poga, Orosco Estrada ... Maestro Uroš Lajovic je dirigiral več kot 70 orkestrom in imel več kot 1300 nastopov v Sloveniji in po vsej Evropi, v Rusiji, Združenih državah, Koreji, Tajvanu in Kolumbiji. Za svoje izjemno delo je prejel več mednarodnih priznanj, kot sta medalja beli angel v Beogradu in častni križ republike Avstrije za umetnost in znanost. V oddaji Glasbeni portret bo v pogovoru osvetlil svoje glasbene začetke, študij, izjemno koncertno delovanje in profesuro, pa tudi prepreke, ki so mu stale na poti. Oddajo bogatijo arhivski posnetki, ki so v različnih oddobjih nastali pod njegovo taktirko: Joseph Haydn: Koncert za trobento in orkester v Es-duru, Hob VIIE, št. 2 – Finale. Allegro (l. 1994) Izvajalci: Stanko Arnold, Simfoniki RTV Slovenija, Uroš Lajovic Johann Sebastian Bach: Orkestralna suita št. 3 v D-duru, BWV 1068 – 2. Air (l. 2001) Izvajalci: Komorni orkester Slovenicum, Uroš Lajovic Franz Schrecker: Plesna igra – 2. Menuet (l. 1996) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, Uroš Lajovic Uroš Lajovic: Stori čudež (l. 1985) Izvajalci: Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Tomaž Faganel Felix Mendelssohn Bartholdy: Koncert za 2 klavirja in orkester št. 2 v E-duru, 3. Allegro (l. 1982) Izvajalci: RIAS Sinfonietta Berlin, Joseph in Anthony Paratore, Uroš Lajovic Gustav Mahler: SImfonija št. 3 v d-molu, 6. Langsam. Ruhevoll. Empfunden (l. 1988) Izvajalci: Orkester Slovenske filharmonije, Uroš Lajovic
23.12.2022
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
21.03.2021
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov