Včeraj je minilo 163 od rojstva teologa in zgodovinarja doktorja Franca Kovačiča (1867-1939), čigar delo in ime sta neločljivo povezana s podobo in pomenom Maribora od prvih let 20. stoletja do današnji dni.
Dr. Franc Kovačič je bil profesor bogoslovja v Mariboru in v tistem času ena ključnih osebnosti zavzemanja za močnejše slovensko znanstveno delovanje na Štajerskem, še posebej na področju raziskovanja zgodovine, s čimer naj bi zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ustanovljenega 1903 v Mariboru, v katerem je do leta 1921 opravljal delo tajnika. Zgodovinsko društvo je s svojimi zbirkami knjig, časopisja, muzejskih in arhivskih predmetov ustvarilo temelje, iz katerih so po prvi svetovni vojni zrasle sedanje mariborske znanstvene ustanove: s pomočjo mestne občine Študijska knjižnica (današnja Univerzitetna knjižnica Maribor) in Mestni muzej (Pokrajinski muzej Maribor), s pomočjo tedanje banovine pa Banovinski arhiv (Pokrajinski arhiv Maribor).
Leta 1904 je društvo začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič tudi urejal, od leta 1917 pa do smrti.
Njegovo ime je prav tako povezano s prizadevanji za priključitev Prekmurja po prvi svetovni vojni. Skupaj z dr. Matijo Slavičem je bil namreč v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu, kot izvedenec za štajerske meje.
V Mariboru so leta 1998 ustanovili Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča. Ustanovni predsednik je bil akademik prof. dr. Jože Mlinarič, danes pa društvo vodi prof. dr. Darko Friš, dekan Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Leta 2003 so na pročelju Pokrajinskega arhiva Maribor Francu Kovačiču odkrili spominsko ploščo, prvo takšno spominsko obeležje v mestu, ki mu je zapustil neizbrisen pečat. Leta 2007 so ob 140. obletnici rojstva odkrili doprsni kip v Univerzitetni knjižnici Maribor. V rojstnem Veržeju pripravljajo spominske dneve, v prostorih Kulturnega društva Slavka Osterca so mu posvetili spominsko sobo in 22. oktobra 1967 – v letu stoletnice rojstva - sredi kraja odkrili doprsni kip, delo akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča.
