Pripravljalci kandidature za Ptuj-Evropsko prestolnico kulture 2025 z vodilom Ptuj - mesto tisočletnih preobrazb so danes predstavili občutke po četrtkovi predstavitvi prijavne knjige na Minstrstvu za kulturo in načrte za naprej. Od prvotno šestih kandidatov, so se v drugi krog uvrstila štiri mesta, poleg Ptuja še Ljubljana, Piran in čezmejno Gorica in Nova Gorica. Na spletnih straneh so poslej na vpogled prve prijavne knjige, vodstvena skupina za kandidaturo Ptuja pa je danes zatrdila, da jih do končnega zagovora kandidature čaka še veliko trdega dela. Ključna je podpora mesta in regije, vabilo k sodelovanju pa še vedno velja.

Vodja kandidature Ptuja Aleš Šteger pravi, da je »pravo olajšanje priti v zadnji krog kot zmagovalec, lahko bi imeli tudi sedmino«. Povedal je, da je pred organizacijsko skupino in vsemi drugimi deležniki iz lokalnega in regionalnega okolja obdobje »izvenserijskega« dela. Zdaj bo treba nadgraditi načelno podporo, doreči bo treba financiranje, tudi z 19-imi partnerskimi občinami iz regije. V drugi prijavni knjigi bo namreč morala biti dorečena vsaka podrobnost, programska in infrastrukturna.

Projekt je velik izziv tudi za Mestno občino Ptuj. Velika cokla razvoja Ptuja so neuresničeni infrastrukturni projekti, od gradnje arheološkega središča, Stare steklarske delavnice, Dominikanskega samostana in obnove Mestne hiše. EPK bi bil dobra priložnost, a tudi ob evropskem sofinanciranju, bo občina težko zmogla investicije. 10 državnih milijonov, ki jih je za zdaj s sklepom predvidela vlada, ne bo dovolj, ne za Ptuj, ne za katero koli drugo mesto. Županja Nuška Gajšek pravi, da je EPK državni projekt. »Decembra, ko smo sprejemali proračun, sem opozarjala, da je Ptuj v zahtevni finančni situaciji in to se do danes ni spremenilo. Od države bomo morali dobiti prave odgovore in pričakujem, da se bo v mesecu dni oblikovala nova vlada in da bomo dobili jasne odgovore, kaj in koliko bodo financirali.«

Aleš Šteger zatrjuje, da ima Ptuj velik potencial, da pa je slabost ptujske kulture v pomankljivem povezovanju s tujino: »Večinoma zavodi, društva in posamezniki visijo na lokalnih, občinskih sredstvih, redki na tudi na državnih in sponzorskih, večinoma iz regije. Razpon tega, kar lahko delamo, je zato omejen. Na področju kulture ptujskim producentom v preteklosti ni uspevalo pridodobivati sredstev in to se mora spremeniti. Ampak zato so pomembna določena znanja in investicije. Glave zavodov in društev se morajo odločiti, da gredo to pot. Ustvariti sem morajo povezave, drzne in dolgoročne ideje. Tega vrenja je premalo in zato se ljudje, ki ustvarjajo na Ptuju, slej ko prej odselijo.«

Že sama kandidatura bo dala pomembna znanja in vzpostavila povezave, naziv EPK pa bi bil velika priložnost za razvoj mesta in regije. Pripravljalci programa še zatrjujejo, da niso zastavili neuresničljivih ciljev in da niso gradili gradov v oblakih. Program temelji na štirih stebrih: VSI ČASI SO ZDAJ (tradicija in bogata mestna zgodovina kot izziv), PRELOMI IN CELJENJE (o običajih in obredju ter kakovosti življenja posameznika in skupnosti), DIHAMO SKUPAJ (temelji na povezavah v lokalni skupnosti in regiji, z Evropo) in ŽIVO ŽIVLJENJE (interdisciplinarno sodelovanje).