Z današnjo premiero Mestno gledališče Ptuj še pred koncem poletja vstopa v novo sezono. Na odru bo oživela nova, tako imenovana korona-resničnost, ki ji bodo ustvarjalci pod vodstvom režiserja Matjaža Latina nastavili ogledalo in se ji zoperstavili z dovoljšnjo mero resnosti, poroga, humorja, grotesknosti in gledališke predanosti. Lunapark kuga je naslov kabaretne predstave, za katero je glasbo in songe napisal Jure Ivanušič, ob njem pa svoje deleže prispevajo še Maja Pihler Stermecki - Bilbi, Nenad Tokalič Nešo in Gorazd Žilavec. Premiera bo ob 20-ih in je že razprodana; ob varnostnih ukrepih si jo bo namreč lahko ogledalo le približno 60 ljudi.

Predstava je intenzivno nastajala zadnja dva meseca, pobuda zanjo pa je bila tako imenovana nova resničnost, vanjo so v fragmentih vključili tudi vizionarski tekst češkega dramatika Karla Čapka Bela bolezen, o virusu s Kitajske, ki mori starejše od 45 let, zdravilo zanj pa odkrije priseljeni zdravnik. Na tržišče ga bo dal le ob družbenih in političnih spremembah na bolje, »do tedaj pa bo zdravil samo reveže, se pravi imamo socialne razlike, imamo nestrpnost, imamo porast fašizma in tako naprej in ta tekst je Čapek napisal leta 1937, tik pred drugo svetovno vojno«, pojasnjuje Matjaž Latin.
Na nastajanje predstave so vplivala tudi druga dela iz svetovne literature, ki se jim je v času epidemije, posvečal režiser, od Boccaccia, Jančarja, E. A. Poeja in Camusa, predvsem pa je besedilo nastajalo sproti, tudi še dan pred premiero. Jure Ivanušič, tudi avtor songov in glasbe pravi: »….možnost da delamo gledališče v pravem pomenu besede, to pomeni, da je zrcalo družbe, danes in tukaj, je v bistvu redka. Mislim, da je to pripomoglo žaru predanosti celotne ekipe«.

Pisan vrtiljak likov in zgodb
Kabareja pri nas ni veliko, zato naj bi ta predstava prišla kot osvežitev, smo pred premiero razumeli ustvarjalce, ki so se lotili resnih tem, a se z izvedbo tako rekoč porogali smrti. Jure Ivanušič: »Mi smo skušali to predstaviti v kabaretnem načinu, v enem raznolikem, razigranem vrtiljaku, polnem različnih pisanih likov, karakterjev in zgodb, zabavnih, strašljivih, grotesknih…«.
Matjaž Latin je songe in glasbo zaupal Juretu Ivanušiču (režiser je sam izbral dodatno glasbo, vključili pa so tudi besedili Lovra Matiča - Maske so padle in Nujna vladna obvestila). Tako kot so različne zgodbe in se premikajo po zgodovini, tako je različna tudi glasbena artikulacija, od starogrške glasbe do dodekafonije. »Pisal sem songe, pisal sem glasbo za določene prizore. V bistvu je scenska in filmska glasba najboljša, ko je ni. Tukaj pa je obratno. Tukaj pa je glasba tista, ki poudari, ki doda novo dimenzijo karakterju oziroma celotni predstavi vdihne nov zorni kot«, še razloži sogovornik.

Zraščanje gledališke skupine v gledališko družino
Videti je, da je ustvarjanje predstave izredno povezalo ekipo, obenem so imeli več zadolžitev, igralci na primer ne samo igralskih….Maja Pihler Stermecki - Bilbi:» Meni je to še posebej všeč, ker si predstavljam, da je včasih gledališče tako izgledalo, da so vsi delali vse. Da so si igralci naredili svojo masko, svoje kostume, da so si sami sestavili, kaj bodo na odru delali. V tem smislu je to malo retro in ena fajn izkušnja, ker dandanes tega skoraj ni več. Kar se tiče maske, nas jaz porihtam, kar je koreografije na odru, so bili fantje pod mojo šibo, ampak so tudi sami dajali ideje, da smo dejansko skupaj nekaj ustvarili. To ni samo igralski ansambel, ampak postane ena igralska družina.«

Rogati se smrti na odru je dokaj varno
Za konec pa najsočnejše izjave o igralcu in tanatosu. Virus, kuga, epidemija, smrt so kategorije, ki v ljudeh zasejejo strah. Kultura in umetnost nekaj strahu lahko vzameta, tudi ta kabaret je lahko zdravilo, se strinja igralec Gorazd Žilavec:« Mislim, da je gledališče pravi prostor, kamor lahko pridemo in za uro, dve pozabimo na te strašne stvari. Še smejimo se lahko iz tega. Na odru se smejati in rogati smrti je dokaj varno. Ker tudi če pride smrt med predstavo, izgubi, je poražena. Mislim, da si velika večina gralcev želi, da, če že moramo enkrat umreti, da umremo na odru. Ker takrat smrt nima teže, mi smo zmagali. Jaz bi tudi umrl na odru, ampak ne še zdaj.«(smeh)

MgP niza premiero za premiero
Direktor MgP Peter Srpčič napoveduje, da bodo na Ptuju najbrž prvi, ki bodo v celoti izpeljali sezono. Začenjajo jo z aktualno avgustovsko premiero in potem v hitrem tempu nadaljujejo s ptujskimi premierami koprodukcij: 3. septembra bo premiera koprodukcije s Prešernovim gledališčem Kranj, Škofjeloški pasijon v režiji Sebastijana Lorencija, samo šest dni zatem pa še premiera koprodukcije s Festivalom Ljubljana in Miniteatrom Ljubljana Vsi ptice, z elitno igralsko zasedbo in v režiji Ivice Buljana.