V Dominikanskem samostanu na Ptuju bodo ob 18-ih odprli razstavo skulptur Tomaža Plavca z naslovom Kovanec v fontani. Akademski slikar je svojo veliko ljubezen našel v ustvarjanju skulptur, najprej manjših, pred dvema letoma, ko je ob desetletnici glasbenega festivala Arsana izdelal dve veliki skulpturi Pesem 1 in Pesem 2, pa še velikih. Razstava prikazuje dela, ki so nastala v zadnjem letu.

Tomaž Plavec je slikar, grafik in kipar, ki ustvarja na Ptuju in v Kidričevem; v njegovem ateljeju, ki je prilagojen vsem kiparskim izzivom, tudi z minilivarno za kovine in pečjo za žganje keramike, so v zadnjem letu – in tudi ob velikem fizičnem vložku – nastale skulpture, v katerih so zaobjeti vsi materiali: les, keramika, železo in njegova stara ljubezen aluminij. Tudi oblikovno je razstava zelo razgibana, umetnik se sprehaja od portreta, figuralike, do abstraktnih podob, ki so zelo poenostavljene, avtor celo omenja kiparski primitivizem in poudarja, da ne želi ugajati gledalcu, da pa si zelo prizadeva, da je razstava celota s prostorom. Navdušen je nad na Križnim hodnikom samostana kot prizoriščem razstave. Tomaž Plavec:«Ker gre za en poseben, čaroben prostor, za posebno svetlobo, za posebno postavitev, ki ni galerijska. Te skulpture lahko v galeriji 'bela kocka' delujejo povsem drugače kot v tem sakralnem objektu, kjer izkoriščaš v prvi vrsti svetlobo, križni hodnik, velbe, razpraskane stene, freske, zgodovino. Ker tudi same skulpture, kar bo gledalec opazil, nosijo eno patino, eno razgradnjo, ki je zelo podobna temu prostoru in diha z njim.«

Tomaž Plavec ni ravnodušen ustvarjalec, njegovo delo prevevata skrb in bolečina, v zvezi s skulpturo, po kateri je razstava poimenovana Kovanec v fontani pove:«Gre za aluminijast relief, v dveh besedah bi lahko rekel za rajski vrt, tam vidimo konjiče, otroke, ki se igrajo, angele ki pazijo otroke, ženske, vegetacijo, vidimo krog, ki je bil glavni povod za naslov te razstave Kovanec v fontani. To je v bistvu prispodoba za upanje, ko primeš kovanec, cent in ga vržeš v vodnjak, v reko in si nekaj zaželiš. In če odmisliva vso temino, apatično, celo apokaliptično vzdušje skulpture, naslov pove, da ostajam optimist in hazarder. »

Katalog o razstavi bo izšel oktobra, 29. septembra pa bodo v novi Mali galeriji mesta Ptuj odprli še razstavo del, ki so se pod naslovom Gente di mare – Ljudje morja leta 2018 predstavila v Benetkah in Neaplju, in v katerih umetnik tematizira tragedijo begunstva. Z istim dnem bo v Galeriji Mesta Ptuj na ogled tudi retrospektivna razstava mariborske slikarke Anke Krašna. Spremljala jo bo monografija, ki je izšla ob pripravah na retrospektivo, njen izdajatelj je Primož Premzl.