Dr. Urban Bren s FKKT Univerze v Mariboru ob superračunalniku VRANA na Kemijskem inštitutu/Foto: osebni arhiv
Dr. Urban Bren s FKKT Univerze v Mariboru ob superračunalniku VRANA na Kemijskem inštitutu/Foto: osebni arhiv

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je bil dr. Urban Bren s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in prorektor za prenos znanja. Kranjčan že sedem let živi v Mariboru in opravlja pomembne naloge, od pedagoških do raziskovalnih, med drugim je vodja raziskovalne skupine, ki razvija zdravilo proti gripi in covidu-19 in je Preglov nagrajec za izjemne dosežke v kemiji (nagrado podeljuje Kemijski inštitut). Kranjačana, ki že sedmo leto živi v Mariboru, je Svetovna federacija znanstvenikov uvrstila med najbolj perspektivne mlade znanstvenike, ima skupno objava z Nobelovim nagrajencem Arieh Warshelom in je izvedenec OZN za področje računalniškega načrtovanja zdravilnih učinkovin.

...moral bi biti dva krat boljši od zahodne konkurence

Sogovornik se zaveda, da je za uspešnost na nekem področju pomembna vloga mentorjev že v najzgodnejših leti, poudarja nujnost praktičnega, laboratorijskega dela za nadgradnjo znanja in pravi, da je slab kemik nevaren kemik. Dr. Urban Bren je veliko izkušenj zbral v tujini, tudi na Dunaju in razloži:«Tam sem spoznal izkušnjo steklenega zvona. To je recimo tipična izkušnja, ki jo v našem okolju, žal, doživljajo ženske. Nikjer ni napisano, da ne more, pa bom šel na lastno ustanovo, mariborske univerze voditi rektorica, ampak v zgodovni je še nismo imeli. Se pravi ni nobenih napisanih pravil, ki bi onemogočala napredovanje po družbeni lestvici, ampak zaradi nepisanih družbenih pravil, se to ne zgodi. Podobno izkušnjo sem imel v Avstriji. Zelo so bili zadovoljni z moji delom, lahko bi za njih raziskoval ves preostanek mojega življenja in tam tudi pedagoško deloval. Ampak da pa bi mi pa pustili lasten laboratorij in ustanoviti lastno raziskovalno skupino, ne, za to pa so bili primerni Avstrijci, Švicarji, Nemci, Nizozemci….Skratka, moral bi biti 2-krat boljši od zahodne konkurence, da bi v resnici izbrali mene.«

Ljudje smo partnerji, ne nadležni paglavci
Ne glede na njegovo dejavnost in uspešnost na področju naravoslovja, je tudi širok humanist, ki na svet gleda celovito. Predvsem pa pogreša družbeno kohezijo, povezovalnost:«…da bi drug drugemu zaupali, da bi se slovenska politika resnično ukvarjala s pandemijo, ne pa sama s sabo. Da bi posledično ljudi nagovarjala kot partnerje, ne pa jih šolala kot neke nadležne paglavce. In sam resnično spodbujam široko, univerzalno izobrazbo. Od tu tudi pride ime univerza. Vzgajati moramo ljudi velike šririne, ne pa »fahidiotov«.«

V sredo, 27. januarja, bomo ob 11:30 v program uvrstili še nekaj poudarkov dr. Urbana Brena, povezanih z razvojem in pomenom zdravila proti bolezni covid-19 in preučevanjem naravnih spojin pri preventivi pred rakavimi boleznimi, ki jih povzročaja različni onesnaževalci iz okolja.
Na povezavi je na voljo celotna oddaja Obrazi sosednje ulice. Vabljeni h kliku.