Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je potrdil predlog zakona o finančni razbremenitvi občin, ki so ga poslanci že sprejeli v prvem branju. Ta na državo med drugim prenaša nekatere naloge, ki jih je ta doslej nalagala občinam. Z rešitvami v osnovnem predlogu bi občine razbremenili za dobrih 30 milijonov evrov, skupaj s ta teden sprejetimi dopolnili pa za skoraj 70 milijonov. Predlog zakona podpira tudi mariborska občina, ki pa opozarja tudi na neustrezen način financiranja obveznih nalog, ki ostajajo v izvajanju občin, zaradi česar je tudi sama močno podfinancirana. Nov zakon je tako le del rešitve problema.

S podrobnostmi sistema financiranja občin so se oktobra seznanili tudi mariborski mestni svetniki. Sistem je zapleten in težko razumljiv, pravi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar. Država stroškov namreč ne poplačuje neposredno, temveč na podlagi povprečnine in še nekaterih izračunov. Več občin, tudi mariborska, imajo zato primanjkljaj: "Mariboru, na primer, v letu 2019, smo izračunali, da zmanjka sredstev v višini 23 milijonov, v letu 2018 21 milijonov, v letu 2017 20 milijonov. To so konec koncev tista sredstva, ki jih morajo potem Maribor in Mariborčanke in Mariborčani zagotavljati skozi lastna sredstva."

Po njihovih podatkih je bil Maribor lani na predzadnjem mestu po primernosti financiranja.

Mariborska občina zato zakon o finančni razbremenitvi pozdravlja. K podpori poziva tudi poslance VII. volilne enote.

Župan Saša Arsenovič ob tem od države pričakuje financiranje vsaj v tolikšni meri, kot država lokalni skupnosti nalaga obveznosti.

To terja tudi spremembo sistema financiranja, a preproste rešitve ni, pojasnjuje Miha Mohor iz Skupnosti občin Slovenije: "Sama sprememba formule ni nujno rešitev, kajti v tem primeru, če na eni strani dodaš, to pomeni, da na drugi strani vzameš. Tako da tukaj moramo najti eno pošteno rešitev, s katero bi vse občine dobile povrnjene stroške, ki jih imajo z izvajanjem zakonskih nalog."