Radio Maribor je sinoči na javni prireditvi v Sodnem stolpu v Mariboru sklenil projekt Pesmi iz predala. Na pesniški natečaj ob kulturnem prazniku se je odzvalo več kot sto pesnic in pesnikov, v sodelovanju z založbo Kulturni center Maribor pa smo izdali zbornik in ga predstavili javnosti. Dogodek so sooblikovali: recenzenta, pesnika Borut Gombač in Petra Kolmančič in Jure Ivanušič z interpretacijo uglasbene poezije. Slišali smo tudi nekaj pesmi z natečaja in se pogovarjali o poeziji.

Namen natečaja je pravzaprav bil, pripraviti izbor pesmi za oddajo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga praznujemo prav po zaslugi pesnika. Nismo si predstavljali, da bo odziv tako velik in bo treba že za radijsko oddajo težkega srca izbrati le nekaj pesmi. Odločitev je padla na številko trinajst.

Peter Dobaj, urednik iz založbe Kulturni center Maribor:«Pobudo za sodelovanje je prevzel glavni urednik in gonilna sila založbe Dušan Hedl, ki je budno spremljal natečaj Radia Maribor in njegovo uresničitev. Kot knjižni založbi z bogatim pesniškim programom, se nam je zdelo škoda, da bi se pesmi iz predala prenesle zgolj v eter, če bi ostalo samo pri teh 13-ih. Zato smo pristopili k ekipi Radia Maribor z zamislijo o izdaji knjige.«

Borut Gombač, pesnik in avtor spremne besede je vodil že marsikatero pesniško delavnico in je, kar se morda ne zdi v skladu z njegovo nežno dušo, strog pri ocenjevanju kakovosti poezije:«Tu lahko pride do velikih nesporazumov, saj ocenjuješ razpored besed in ne teme. Nekoč je bil v delavnici nekdo, ki je rekel:'Umrla mi je mama, zapustila me je žena, otrok se zdravi; kako lahko vi rečete, da je moja pesem slabša od tiste, ki jo je nekdo napisal o sesalcu za prah?' Ampak jaz ocenjujem besede, ne njegove zgodbe. Tako sem tudi pri spremni besedi te zbirke sledil temu načinu in si rekel, saj ne nameravajo vsi pesniki v tem zborniku živeti od svojih pesmi, in poskušal ujeti neko ravnovesje med pesniki, ki izstopajo z drznostjo in metaforiko, in med tistimi, za katere bi rekel, da njihove rime niso posrečene. Je pa tu neka iskrenost in sem vesel, da sem pesmi prebral ter čestitam vsem, da so si upali, dati te pesmi iz predala.«

Avtorico druge spremne besede, pesnico Petro Kolmančič smo med drugim zaprosili, naj pojasni razkorak med dvema dejstvoma – da veliko ljudi pri nas piše pesmi in da ljudje najmanj berejo prav poezijo:«Do tega razkoraka prihaja, ker je branje poezije izjemno naporno opravilo. Kot bralec poezije se moraš angažirati. To ni pasivno opravilo, pesem je namreč treba izpolniti s pomenom. Verz je treba osmisliti, tudi tisto, kar ni napisano v vrsticah ampak med njimi. Treba je tudi zbrati pogum in stopiti v nove miselne svetove, ker vedno obstaja možnost, da se v tebi nekaj spremeni, da se v tebi nekaj premakne. Pri branju poezije je pomembno tudi poznavanje pesniškega polja; če beremo sodobno poezijo, ki eksperimentira z vsebino ali formo, je ob takšni poeziji nemogoče uživati, če nimaš vsaj nekaj predznanja v branju sodobne poezije. Podobno je pri operi ali kakšnih drugih zahtevnejših umetnostih. In tako ni čudno, da je le malo bralcev poezije in po moje branje poezije nikoli ne bo med desetimi najljubšimi človeškimi opravili, saj smo ljudje pač nagnjeni k užitkom, ki jih dobimo na lagodnejši način.«

Knjiga je sestavljena iz desetih sklopov, ki so jih prebrali štirje moderatorji Radia Maribor in so opremljene s QR kodami za poenostavljen in hiter dostop. Tako lahko pesmi preberete in jih tudi poslušate.

Posnetek prenosa dogodka v Sodnem stolpu lahko poslušate TUKAJ.

TUKAJ dostopate do vseh desetih sklopov pesmi, ki so jih prebrali Metka Perko, Jasmina Bauman, Teodor Bostič in Zoran Turk.

TUKAJ pa lahko obudite spomin na radijsko oddajo Pesmi iz predala, ki smo jo objavili 8. februarja in vanjo uvrstili trinajst od več kot sto prispelih pesmi.