Aleš Belšak je svojo strast našel v izdelovanju rustikalnega starinskega pohištva. Material zanj najde v porušenih slovenjegoriških cimpranih hišah in v starem železu, tudi delih strojev. / Foto: Radio Maribor/Tadej Turk
Aleš Belšak je svojo strast našel v izdelovanju rustikalnega starinskega pohištva. Material zanj najde v porušenih slovenjegoriških cimpranih hišah in v starem železu, tudi delih strojev. / Foto: Radio Maribor/Tadej Turk

V Janežovskem Vrhu v občini Destrnik živi Aleš Belšak, učitelj športa, ki je pred dvema letoma odkril strast do ustvarjanja pohištva. Svetilke, mize, omarice, ogledala in še kaj ustvarja iz starega lesa in železa, pri tem gre tudi za kose strojev. Željo ustvarjati, kar ni konfekcija, poganjata navdušenje nad estetiko industrijske revolucije in odnos do materialov – odsluženemu namreč da novo življenje.

Aleša Belšaka navdihuje estetika industrijske revolucije/Foto: Radio Maribor/Tadej Turk
Aleša Belšaka navdihuje estetika industrijske revolucije/Foto: Radio Maribor/Tadej Turk

Aleš Belšak živi svoj ustvarjalni alter ego kot Abel von Rust:« V imenu Abel sem spojil svoje ime in in priimek, »rust« je v angleščini rja, veliko sem namreč v rji, »von« pa daje pridih plemenitega. Tako je nastala izpeljanka Abel von Rust, ki se je kar dobro prijela. Zamisel, da se začnem ukvarjati z izdelovanjem rustikalnega pohištva, s katerim dam starim materialom nov sijaj, je prišlo kar samo od sebe. Ko sem se začel ukvarjati z lesom, s starimi stvarmi, so me te zadeve pritegnile, ker imajo karakter in šarm. Nekoč je bilo vse narejeno ročno, nekoč so bili perfekcionisti, stvari so bile lepe, tudi če niso morale biti takšne. Ko sem začel in videl te lepote lesa, da lahko prebudiš v lesu nekaj novega, ko ga pripelješ od starega do sijočega izdelka, mi je to dalo neko notranjo potrditev, me pomirilo. To sem v bistvu iskal oziroma potreboval.«

Za razumevanje nadaljevanja ni nepomemben podatek, da Aleš v Janežovskem vrhu živi v hiši, tako imenovanem štoku, nekdanji grajski oziroma gosposki zidanici z veliko obokano, velbano kletjo… V hiši, stari približno poltretje stoletje, se je ohranil vsaj en kos, ki je v sogovorniku prebudil novo strast, stara baročna vrata, ki jih je uporabil za izdelavo umivalnika. Pri praktičnem delu pa mu pomagata tudi soseda, eden je mizar, drugi pa kovač tretje generacije. Sogovornik ceni njune izkušnje in pripravljenost pomagati in se zaveda, da so najboljši projekti sad timskega dela in sodelovanja.

S pohištvom, ki ga izdeluje, želi izstopati iz povprečja, to mu je uspelo tudi z oblikovanjem spletne strani, tudi sicer je navzoč na najpomembnejših družabnih omrežjih. Če vas zanima, kako pridobi dragocen star material, ki ga obudi v novo življenje, kakšni so njegovi načrti in kako opiše svoj najljubši in obenem najzahtevnejši, najbrž pa tudi dobesedno najtežji projekt, mizo z naslovom Bratstvo, ste vabljeni k poslušanju.