Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
336 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
03.12.2024
Upravni odbor Prešernovega sklada v novi sestavi, ki mu predseduje Zdenka Badovinac, je razglasil dobitnike in dobitnice Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada, najvišjih priznanj Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta prejela kiparka Dragica Čadež in gledališki ustvarjalec Dragan Živadinov. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih, pa so: vizualna umetnica Nika Autor, oblikovalski kolektiv Grupa Ee, glasbenik Tomaž Grom, pisateljica Nataša Kramberger, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
03.12.2024
Straniščna školjka iz opeke, polovica parkovne klopce, dva betonska osla, naprave, ki na videz spominjajo na srednjeveške mučilne, v bistvu pa opozarjajo na sodobno izkoriščanje delavcev. Vse to, pa še razne videe najdemo v Mestni galeriji Ljubljana na razstavi Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. ''Ker se sam sebi še ne zdim dovolj star za retrospektivo, bi tej predstavitvi raje rekel le pregledna,'' pravi. Kakorkoli že, njegova obsežna produkcija, nastala v dobrih dveh desetletjih, je napolnila tri nadstropja.
28.11.2024
Med 2. in 8. decembrom se bo v Ljubljani odvil 21. festival Animateka, in sicer na štirih prizoriščih – v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, v Stari elektrarni in v +MSUM. Poleg številnih filmskih del – večinoma namenjenih odraslim, nekateri pa tudi otrokom – bo pomemben del festivala namenjen tudi ustvarjalcem. Animateka pro z delavnicami, predavanji in okroglimi mizami bo potekala od torka do sobote. Več o programu Animateke pa Tesa Drev Juh, ki je pred mikrofon povabila direktorja festivala Igorja Prassla.
29.11.2024
Nagrada Igorja Zabela je nastala leta 2008 na pobudo sklada ERSTE z Dunaja. Od takrat jo skupaj z Društvom Igorja Zabela za kulturo in teorijo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Letos za izjemen prispevek k protihegemonističnim diskurzom o vzhodnoevropski umetnosti in umetnostni zgodovini, v katerih obravnava lokalne razmere in posebnosti, pa tudi za progresivno in kritično delo feministične kuratorke, raziskovalke in avtorice nagrado prejme madžarska umetnostna zgodovinarka Edit András. Ukvarja se, in to ne glede na politične pritiske, na primer s študijami spolov, pa tudi s tem, kako zahodne teorije prilagoditi tako lokalnemu kot vzhodnoevropskemu kontekstu. Štipendije pa prejmejo Irfan Hošić iz Bosne in Hercegovine, Ovidiu Tichindeleanu, ki deluje med Romunijo in Dansko, in Natalija Vujošević iz Črne gore.
29.11.2024
Prezgodaj je še za temeljit komentar o 40. slovenskem knjižnem sejmu; med 280 predstavitvami knjig, pogovori z avtorji, problemskimi razpravami in drugimi dogodki ni smiselno izpostavljati le dveh ali treh, založniki pa tudi še niso pregledali svojih bilanc. Med pomembnejšimi pokazatelji izstopajočih knjig v tekočem letu so nominacije in nagrade in v prispevku se osredotočamo predvsem na te.
28.11.2024
Peter Paul Kainrath je nekdanji koncertni pianist, deluje kot direktor festivalov Klangspuren in Transart, je direktor mednarodnega pianističnega tekmovanja Ferruccia Busonija in ansambla za sodobno glasbo Klangforum Wien, zadnja leta pa je tudi del tričlanske žirije, ki podeljuje Skladateljsko nagrado Erste Bank. Z njim smo se pogovarjali ob koncertu, na katerem je skladateljica Nina Šenk prejela to nagrado.
26.11.2024
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. V Galeriji Dolenjskega muzeja v Novem mestu je na ogled pregledna razstava dosežkov oblikovalca Petra Simiča in arhitekta Boruta Simiča z naslovom Dialog generacij. V prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje bo danes ob 17. uri pogovor ob razstavi Predor rešitve, ki razkriva osem zgodb ljudi, ki so, da bi zbežali iz obleganega Sarajeva, uporabili predor pod sarajevskim letališčem. Na sporedu Slovenske kinoteke v Ljubljani pa se bodo vse do sobote zvrstili filmi svetovno znane cineastke Kire Muratove. Po poročilih ob 21. uri pa bo na Prvem programu Radia Slovenja premiera radijske igre Soba s posebnim vhodom, nastale po istoimenski zgodbi Suzane Tratnik, režirala jo je Saška Rakef. Vabljeni k poslušanju!
26.11.2024
Danes je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vrata za obiskovalce odprl 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga prireja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev. Sejem bo v šestih dneh na 5000 kvadratnih metrih ponudil več kot 280 dogodkov, letos pa poteka pod sloganom Knjigo moraš imeti rad. V okviru sejma bodo podelili številne nagrade. Prvo so podelili včeraj in sicer Schwentnerjevo nagrado za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva.
25.11.2024
Etika in odgovornost je bil slogan letošnjih mednarodnih Piranskih dnevov arhitekture, ki so ta konec tedna v Portorož privabili domače in tuje strokovnjake ter študente arhitekture. Vrhunec konference je bila podelitev priznanj in nagrade Piranesi. Zanjo je bilo nominiranih 52 projektov iz enajstih evropskih držav, med katerimi jih je bilo pet iz Slovenije. Mednarodna žirija jo je namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
22.11.2024
Ljubljanski mednarodni filmski festival je v ponedeljek obiskal grško-francoski režiser Costa-Gavras, ki mu je letos na festivalu posvečena retrospektiva. Podpisal je veliko število političnih filmov, kot so Z, Odrasli v sobi, Človek preveč, Pogrešani in Noro mesto, v katerih med drugim obravnava diktature, državne udare, problematične sodne procese, krize, terorizem in delovanje medijev; ti filmi pa kljub obravnavanim tematikam ohranjajo klasično pripovedno strukturo in celo žanrske prijeme. Costa-Gavras je imel v Slovenski kinoteki mojstrsko delavnico, na kateri je govoril o svoji filozofiji filmskega ustvarjanja, posameznih filmih in anekdotah iz zakulisja svoje kariere. Nekaj režiserjevih misli je zbrala Tina Poglajen.
22.11.2024
Festival Liffe se počasi končuje in pred nami je še sklepni konec tedna, ko bomo izvedeli, kdo so letošnji prejemniki nagrad. Glavno žirijo tokrat sestavljajo večkrat nagrajena gruzijska igralka in pisateljica Taki Mumladze, grški režiser Christos Nikou, ki ga pri nas poznamo po filmu Sadeži pozabe, ter slovenski režiser Darko Sinko. Osrednjo nagrado vodomec glavna žirija podeljuje za najboljši film v programski sekciji Perspektive. V njej najdemo prvence ali druge filme iz kariere režiserjev ali režiserk, med njimi tudi gruzijski film April Dee Kulumbegašvili, madžarski film Črna pika Szimlerja Balinta, indijski film Vsi odtenki svetlobe režiserke Payal Kapadia in romunski film Novo leto, ki ni prišlo Bogdana Mureşanuja. Prispevek je pripravila Petra Meterc.
22.11.2024
Gaja Pöschl je za oddajo Gremo v kino vzela pod drobnogled dve deli, ki sta na letošjem Liffu uvrščeni v sekcijo Ekstravaganca. V njej najdemo žanrske filme, predstavnike bolj drznega filma, ki se ne zmeni za družbene norme, politično korektnost in meje dobrega okusa.
22.11.2024
Z motom Bitja človeškega porekla se je začel 13. mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival. V Centru urbane kulture Kino Šiška in na drugih prizoriščih bodo v tednu dni ponudil zanimivo bero sodobnoplesnih predstav, nastalih iz različnih izhodiščnih zastavkov, kot so nemoč tvorjenja govorice, koncept »predmetno naravnane ontologije« in zanimanja za snovnost onstran antropomorfnega, dokumentaristični pristopi in ritualne oblike ter razmerje med koreografijo in umetno inteligenco. Domačim umetnikom bo kot opozorilo na perečo prostorsko problematiko na voljo Odprti studio, predstavili pa bodo tudi dve monografiji. O vsebinah festivala se je Petra Tanko pogovarjala z Dragano Alfirević in Rokom Vevarjem, ki skupaj z Jasmino Založnik in Mitjo Bravharjem sestavljata kuratorsko ekipo festivala.
22.11.2024
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo kmalu odprli 40. Slovenski knjižni sejem, največjo in najbolj obiskano s knjigo povezano kulturno prireditev pri nas, nato pa se bo vse do nedelje, 1. decembra, zvrstilo 280 dogodkov. Ogledati in kupiti si bo mogoče knjige sto desetih razstavljalcev iz Slovenije in petih tujih držav. Med njimi bo tudi Hrvaška, država v fokusu, mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika Ivana Minattija, čigar verz so organizatorji predelali v letošnji slogan: Knjigo moraš imeti rad. Kateri dogodki bodo zaznamovali jubilejni sejem pa je Tadeja Krečič vprašala Heleno Kraljič, predsednico Programskega odbora.
21.11.2024
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
20.11.2024
V Ljubljani so prvič predstavili uradni program Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Projekt ki bo potekal pod sloganom Go Borderless, Gremo brezmejno, bo prvi čezmejni EPK. Na obeh straneh meje bodo vanj vložili kar 200 milijonov eurov, kar bo ena izmed največjih investicij v regiji. Evropsko prestolnico kulture bodo odprli na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko pričakujejo več kot 100 tisoč obiskovalcev.
19.11.2024
Še do nedelje poteka 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga poznamo pod okrajšavo Liffe. Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec, ena od vedno najbolj drznih sekcij festivala pa je tudi letos Ekstravaganca – v okviru te si lahko še nekajkrat ogledate film Substanca, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, kjer je režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij.
15.11.2024
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
15.11.2024
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera. Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni. Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo. Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti.
15.11.2024
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
Neveljaven email naslov