Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
12.01.2025
Osrednjo oddajo nedeljskega glasbenega večera namenjamo skladatelju Olivieru Messiaenu, ki je po širini svoje filozofske misli življenja in sveta, vere in umetnosti, glasbe in ljubezni ena največjih osebnosti francoske in svetovne glasbe prejšnjega stoletja.
05.01.2025
Nocojšnji glasbeni portret bomo namenili izjemni glasbeni osebnosti, saksofonistu, klarinetistu, skladatelju, aranžerju, dirigentu, jazzistu po duši in srcu Atiju Sossu. V uvodu smo slišali njegovo skladbo Clarinetude v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, posneta je bila leta 1974, ob Sossu na klarinetu je bil solist še pianist Silvester Stingl, orkestru je dirigiral Jože Privšek. Karel Soss se je rodil 5. maja leta 1930 v Ljubljani. Zakaj je Karel postal Ati, se ve: ker bratec Nikolaj, imenovan Mik, ni mogel izgovoriti njegovega pravega imena. Atijev starejši brat Mik je prav tako postal uspešen glasbenik: bil je pozavnist v Plesnem orkestru Radia Ljubljana in v Ljubljanskem jazz ansamblu ter basist v Ansamblu bratov Avsenik. Tudi Ati je začel igrati že zelo zgodaj. V študentskih letih je občasno igral pri različnih zasedbah, občasno tudi pri Veselih beračih, ki so igranje nadaljevali tudi v prvem obdobju okupacije in sodelovali na reviji orkestrov, ki je bila v frančiškanski dvorani. Po končani vojni so se Veseli berači pod vodstvom Atija Sossa znova zbrali in začeli igrati na plesih v Narodnem domu.
29.12.2024
Glasbeni portret nocoj namenjamo neopernemu opusu Giacoma Puccinija, od njegove smrti letos mineva 100 let. V zgodovino se je zapisal zlasti kot skladatelj presunljivih, realističnih oper. A čeprav je Puccini pisal komaj kaj drugega kot opero, pa dela, ki niso nastala za oder, vseeno ponujajo zanimiv vpogled v njegovo ustvarjanje.
22.12.2024
Ob praznovanju njegovih 50 izjemno ustvarjalnih in plodnih let v glasbenem svetu ter hkrati ob njegovem osebnem jubileju, praznovanju 70-letnice, se je v letu 2024 zvrstilo neverjetno število velikih, pa tudi intimnejših koncertov njemu v čast. Njegov veliki opus obsega simfonična dela, kantate, samospeve, komorna dela, izvirno glasbo za gledališke predstave, filme in multimedijske projekte ter zborovsko glasbo, ki sestavlja najobsežnejši del njegove ustvarjalnosti. Izvajajo ga številni glasbeniki na vseh koncih sveta, vse do Kitajske. Je umetnik, ki pa se ni zapisal samo glasbi: velik pečat je pustil tudi v pedagoškem svetu kot dolgoletni redni profesor za glasbo na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.
23.12.2022
Predvajali bomo nekaj posnetkov iz Brubeckove dolge in izjemno plodovite kariere. In ker smo v prazničnem času, bomo dodali tudi nekaj njegovih interpretacij božične glasbe, ki jo je napisal bodisi sam ali pa drugi skladatelji. Dave Brubeck je bil eden najbolj popularnih, cenjenih in spoštovanih sodobnih glasbenikov. V zadnjih dveh desetletjih se je vrnil h klasičnemu jazzu, snemanjem in nastopanju. Tudi zgodnja Brubeckova dela so zaradi obilne uporabe klasičnih glasbenih elementov, predvsem fuge in kontrapunkta, ter očitnega vpliva Bartoka in Rahmaninova, vzbudile pozornost belega intelektualnega občinstva. Začelo ga je postavljati na čelo tedanjega belega progresivnega jazza, ob bok Lennieju Tristanu. Šele pozneje je Brubeck skupaj z Desmondom racionalno uporabil nekaj spoznanj, do katerih sta se oba dokopala po nekajletnem eksperimentiranju z občinstvom, in se priljubil širšemu krogu občinstva.
21.03.2021
Skladatelj Primož Ramovš se je rodil 20. marca leta 1921 v Ljubljani. Njegov velikanski in raznoliki opus sestavljajo pretežno instrumentalna dela. Izšel je iz Osterčevega kroga, med drugo svetovno vojno je nekaj časa študiral tudi v Sieni pri Vitu Frazziju in v Rimu pri Alfredu Casella. Sprva je ustvarjal v neoklasicističnem slogu, nato pa je v svoj glasbeni izraz postopoma uvedel prvine ekspresionizma in v prehodnem obdobju zgodnjih šestdesetih let zložil tudi nekaj dodekafonskih, celo serialnih del. Z Enneaphonio, predvsem pa Simfonijo 68 se je utrdil kot prvi in osrednji modernist na Slovenskem, ki je vzporedno s skladatelji Pro musice vive (pre)hodil samostojno pot glasbenega ustvarjalca. Za življenja je redno obiskoval festivale sodobne glasbe v Opatiji, Zagrebu in Varšavi. Še posebej obisk Varšavske jeseni je Ramovšu pokazal pot do dokončne osvoboditve zvoka ter z načelom nasprotij in kontrolirane aleatorike prepojenega kompozicijskega sloga, ki je zaznamoval skladateljevo ustvarjanje zrelih in poznih let. V oddaji, ki bi jo lahko poimenovali tudi Zvočni portret Primoža Ramovša ali celo Ramovševe glasbene preobrazbe, bomo osvetlili skladateljevo življenjsko pot s poudarkom na preobrazbah njegovega kompozicijskega stavka. Predstavili jih bomo ob pomoči citatov iz eseja Zvočni svet Primoža Ramovša muzikologa dr. Ivana Klemenčiča ter pogledov na Ramovševo ustvarjalnost muzikologa dr. Gregorja Pompeta. Predvajali bomo nekaj Ramovševih najpomembnejših, prelomnih del, kot so Sinfonietta, klavirski Sarkazmi, Musiques Funebres, Pentektasis, Enneaphonia, Simfonija 68, Simfonija Pieta, itd., pa tudi nekaj kratkih posnetkov razmišljanj Primoža Ramovša iz oddaj starejšega datuma, ki bogatijo arhiv Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov