Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
12.08.2024
Orkester Philharmonia je 1. februarja v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu na bogatem romantičnem programu obravnaval velike življenjske teme – ljubezen, smrt, naravo in nebesa. Na trenutke ljudska in vesela, občasno nemirna, Mahlerjeva 4. simfonija odseva njegovo filozofijo, da »mora biti simfonija kot svet, vsebovati mora vse«. Delo se konča z umirjenim sopranskim solom, ki opisuje glasbo angelov – otroško vizijo nebes. Solistka je bila sopranistka Anu Komsi, ki je hvaljena zaradi svojih "neustrašno komunikativnih in skrajno prepričljivih" nastopov, kot piše The Guardian, to strast in predanost pa je vnesla tudi v Berliozove izvrstne Poletne noči, op. 7.
05.08.2024
Ko je poljski skladatelj Witold Lutosławski svojega madžarskega kolega Bélo Bartóka označil za »ključno osebnost glasbe 20. stoletja«, zagotovo ni pretiraval. Bartóku je kot skladatelju in glasbenemu etnologu uspelo združiti tradicijo klasične glasbe in ljudske glasbe s sodobnimi dosežki, rezultat pa je bil slog, ki je zadel ravno pravo noto med popularnim in prefinjenim. Tudi kot pianist in pedagog je vplival na rodove učencev klavirja. Nič čudnega, da se glasbeniki še danes s strastjo potopijo v edinstveni »Bartókov kozmos«. Dva taka sta dirigent Alan Gilbert in pianist Igor Levit, ki sta 2. februarja v Hamburgu z orkestrom Filharmonije na Labi Zahodnonemškega radia na festivalu, posvečenem Bartóku, izvedla številna skladateljeva dela, med njimi tudi Tretji klavirski koncert, Divertimento in Koncert za orkester.
29.07.2024
Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova, enega največjih tehničnih izzivov v klasičnem klavirskem repertoarju, bo zaigral svetovna zvezda Leif Ove Andsnes z enako eksplozivno in niansirano spretnostjo. Šef dirigent Daniel Harding bo vodil Simfonični orkester Švedskega radia še v dveh velikih orkestralnih delih z začetka 20. stoletja: Janáčkovi orkestralni rapsodiji Taras Bulba in Debussyjevih treh simfoničnih skicah Morje.
22.07.2024
Na sporedu bodo štiri dela štirih različnih skladateljev v izvedbi Simfoničnega orkestra jugozahodnega radia iz Stuttgarta pod vodstvom dirigenta Hannuja Lintuja. Osrednji del večera bo Violinski koncert v D-duru Ludwiga van Beethovna s solistko, rezidenčno umetnico orkestra Isabelle Faust. Čakata nas še finska zvočna svetova s simfonično pesnitvijo Sanjski obraz Erkkija Melartina in Tretjo simfonijo Jeana Sibeliusa. Tudi četrti skladatelj v skupini je pustil pečat na Finskem: Italijan Ferruccio Busoni. Bil je profesor klavirja v Helsinkih. Tam je srečal tudi Sibeliusa. Oba sta bila dolgoletna prijatelja in sta drug drugemu tudi posvetila eno ali dve deli. Vendar pa je Busoni skladbo, ki jo bomo slišali, posvetil osebi, ki mu je bila veliko bližja kot njegov prijatelj, finski skladatelj: to je Busonijeva mati Anna, za katero je napisal »Berceuse élégiaque, op. 42« kmalu po njeni smrti jeseni 1. 1909.
Neveljaven email naslov