Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
201 epizod
Po vseh slovenskih regijah in krajih iščemo in predstavljamo lokalne junake, ki zavzeto, nadpovprečno in predano opravljajo svoje delo ali prostočasno dejavnost
10.01.2025
Maja Kolar je doktorica znanosti s področja agronomije, ki se je tudi iz lastne življenjske izkušnje posvetila ekološkemu kmetijstvu. V zadnjem času pa predvsem tudi ohranjanju in razmnoževanju starih ekoloških semen. Sodeluje pri različnih projektih doma in v tujini na področju ekološkega in biodinamičnega izobraževanja in svetovanja. Je habilitirana predavateljica za področje Ekološke pridelave hrane na Biotehniškem centru Naklo. Za Združenje Demeter Slovenija certificira Demeter kmetije in vodi izobraževanja za Demeter kontrolorje. Pomaga pri strokovnem vodenju Demeter certificiranih šolskih učnih vrtov v Radovljici in Kranjski Gori, ter pri organizaciji pouka za učence osnovnih šol v učilnici na prostem. In je strokovna vodja Semenjalnice, ekološke hranilnice semen, ki je nastala kot rezultat zasebne pobude inštituta Ekosemena ob pomoči na Razvojne agencije Zgornje Gorenjske in sedmih tamkajšnjih občin. V okviru projekta je zaživel celostni model ekološke semenarske zadruge, v kateri semena razmnožujejo s pomočjo kooperantov, zbirajo, žlahtnijo in že delijo tudi med uporabnike. » Domača semena so naša naravna in hkrati dragocena kulturna dediščina«, pravi Maja Kolar in tega se pri nas še vse premalo zavedamo.
03.01.2025
Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur pred tem, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.
28.12.2024
Ko je učitelj v zgodnjih petdesetih letih pripeljal učence na železniško postajo Štore pogledati kaj je to telefon je mali Miha sklenil, da bo železničar. Domala vseh štirideset let kasnejše poklicne kariere je zbiral zgodovinske predmete in dokumente povezane z južno železnico Dunaj – Trst. Prihodnje leto bo minilo 25 let od takrat, ko je v nekdanjem tovornem skladišču železniške postaje Šentjur nastal Muzej južne železnice – delo tokratnega lokalnega junaka Mihe Bučarja.
19.12.2024
Številne gospodinje še danes doma pečejo kruh, zlasti v teh predprazničnih dneh. Nekatere celo tako dobrega, da ga lahko prodajajo in od prodaje tudi živijo, kot denimo v Cirkulanah. Rženi kruh "Pri kovači" je poznan daleč naokoli in po njegovi zaslugi je pred 30-imi leti Darinka Arnečič pustila službo ter si jo ustvarila sama prav s peko kruha. Zdaj pa je obrt, čeprav gre v resnici skoraj za umetnost, predala hčerki Suzani Arnečič Zamuda, ki je peko in prodajo še nekoliko posodobila ter povečala. Domačo pekarno Pri kovači je v Cirkulanah obiskala Gabrijela Milošič.
14.12.2024
Tokratni Lokalni junak prihaja iz Cerknice in to ravno ob pravem času, pred božičnimi prazniki, ko bodo številne slovenske domove krasile jaslice. Tiste, ki jih je zasnoval on po motivih Maksima Gasparija, pa so v petek, 13. decembra v naravni velikosti zasijale za cerkvico v Selščku, rojstnem kraju tega znamenitega notranjskega slikarja. Danes v naši oddaji gostimo Roberta Kužnika iz Cerknice, zbiralca in publicista, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem življenja in dela Maksima Gasparija. Sredi novembra mu je Slovensko etnološko društvo za to namenilo Murkovo listino, pred dnevi pa mu je Obrtno podjetniška zbornica Slovenije podelila še certifikat za Gasparijeve narodne jaslice in za slovensko zibko kot izdelka domače obrti. Roberta Kužnika nam bo predstavil naš kočevsko – notranjski dopisnik Marko Škrlj.
07.12.2024
Marjeta Marinčič je dolga leta, s hčerko in možem Antonom, ki je vodil lovišče s posebnim namenom Jelen in ga poznamo kot odličnega poznavalca zveri, živela sredi gozda. Na medvede se dobro spozna tudi sama, saj se je z njimi pogosto srečevala, jih fotografirala, pripravljala številne razstave, njene fotografije pa so tudi nagradili. Da bi ljudem predajala bogato znanje o naravi in ga združila z ljubeznijo do poučevanja, je pri Andragoškem centru pridobila licenco za mentorja študijskih krožkov. Prav posebno mesto pa v njenem življenju zaseda narodni buditelj Miroslav Vilhar, ki je živel na bližnjem gradu Kalc. Z bratom sta namreč med sestavljanjem družinskega rodovnika ugotovila, da so imeli skupnega prednika. S skupnimi močmi bi rada dosegla, da bi mu, v zgodovini ohranjanja slovenstva, pripadlo mesto, ki si ga zasluži. Ne nazadnje radi prepevamo njegove – Po jezeru bliz Triglava, Lipa zelenela je, Zagorske zvonove, ne da bi vedeli, kdo je njihov avtor.
29.11.2024
Zakonca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik sta pred dobrim desetletjem v Kranj prenesla projekt Viški hrane, s katerim s podarjeno hrano pomagata socialno najbolj ogroženim. Danes pomoč prejema okoli 60 socialno ogroženih družin, podarjena hrana pa je na leto vredna več kot 100 tisoč evrov. Zdravnika, člana Lions kluba Brnik in predana prostovoljca Irena Grmek Košnik in Mitja Košnik, ki v tem projektu povezujeta številne deležnike in več kot 30 prostovoljcev, sta tudi prejemnika velike plakete mestne občine Kranj.
23.11.2024
Tea Lubej živi na več kot tisoč metrih na Ojstrici na pobočju Košenjaka nad Dravogradom. Že prve zamisli o postavitvi vetrnic na njihovem območju, so med krajani povzročile velik nemir. Združili so se v civilno pobudo in takrat se je začel njihov boj ne le metaforično, tudi skoraj povsem dobesedno z mlini na veter. Tea Lubej je glas tamkajšnjih prebivalcev.
15.11.2024
Boris Grabrijan ima številna znanja in bogate delovne izkušnje v Sloveniji in tujini. Z dušo in telesom pa je zavezan Beli krajini, kjer je zadnjih 17 let vodil krajinski park Kolpa. Poleg tega je širši javnosti poznan kot dejaven član društva rejcev drobnice, kjer so zaščitili avtohtono ovčjo pasmo belokranjsko pramenko, zdaj načrtuje urediti biografije znanih Belokranjcev in ljudi, ki so pustili pečat v deželi belih brez.
02.11.2024
Med 7. kandidati so mu Slovenci omenjeni naslov podelili, ker je po lanskoletnem julijskem neurju s sodelavcema ves mesec brezplačno pomagal ljudem, ki jim je v apaški dolini odneslo ali poškodovalo strehe. Tako so z njegovim Gradbenim servisom Tajči popravili kar 35 hiš. Sicer pa Edisu, ki je v Slovenijo prišel s trebuhom za kruhom iz Bosne in Hercegovine, dobrodelnost ni tuja, saj je s slovenskim podjetjem, pri katerem je bil zaposlen prej, pomagal tudi ljudem po potresu v hrvaški Petrinji. Danes živi Edis z ženo Sanito in petimi otroki v Stogovcih v občini Apače, kjer ga vsi poznajo. Kot pravi, pa se še ni odločil, kako bo razdelil oziroma komu bo poklonil 100 kilogramov kruha, za katerega mu je kot dobrotniku leta bon izročilo podjetje Žito. »Zdaj bo kmalu veseli december in to je pravi čas za obdarovanja,« z nasmehom dodaja Edis Vebahović.
24.10.2024
Roker, zgodovinar, Štajerec. To je, ne nujno v tem vrstnem redu, Tone Kregar. Je pevec legendarne skupine MI2 in od leta 2016 direktor Muzeja novejše zgodovine Celje. Kdor ga pozna tudi osebno, bo za njega povedal, da deluje lokalno, razmišlja globalno. Na otroštvo, ki ga je sprva preživljal pod Donačko goro, nato pa v Rogatcu, ima lepe spomine. Da vse mine, je spoznal že zelo zgodaj, pri enajstih letih mu je umrla mama. Pojasni, da je druga svetovna vojna bila največja prelomnica 20. stoletja, dogodki v njej in po njej pa žal še vedno razdvajajo slovensko družbo. Prepričan je, da rock ni mrtev, čeprav so njegova zlata leta že zdavnaj mimo. Če bi v Celju nepričakovano pristali vesoljci, bi jih, kot gostoljuben Štajerec, povabil na pijačo.
18.10.2024
Maša Hawlina je sociologinja, ki deluje na Inštitutu za socialno varstvo, hkrati pa, kot sodelavka Inštituta za študije stanovanj in prostora ter Zadrugatorja že več let v prvih vrstah bije boj za uresničevanje pravice do bivanja v kakovostnem stanovanju. Ta je, kot pravi, zaradi vseprisotne profitne naravnanosti in umika države iz stanovanjske preskrbe, marsikomu kršena. Hkrati je pobudnica zadružnih modelov bivanja. Verjame, da bi morala biti naša mesta in stanovanja primarno namenjena bivanju in ne kovanju dobičkov.
11.10.2024
Gambija je dežela nasmejanih ljudi. Slednje o tej afriški deželi potrjuje tudi učiteljica Martina Maršič, ki jo je v zadnjih letih obiskala že sedemkrat. Prva pot je bila v okviru prostovoljskega programa pomoči pri izobraževanju otrok. Od takrat ji je najmanjša država celinske Afrike, v kateri poleg uradne angleščine govorijo več lokalnih jezikov, zlezla pod kožo. Marsikateri otroci v Gambiji si želijo, da bi lahko obiskovali šolo. K pouku se namreč vključijo ko in če lahko. Z Martino Maršič se je na šoli v Marezigah, kjer poučuje razredni pouk, srečala Tjaša Lotrič.
04.10.2024
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga zaznamujemo 4. oktobra, smo se v oddaji »Lokalni junak« pogovarjali z inštruktorico za šolanje psov vodnikov in pomočnikov, izkušeno kinologinjo Majo Golob. V svoji več kot 30-letni karieri je izšolala približno 100 psov, ki so ali še pomagajo slepim in slabovidnim, invalidom na vozičkih, gluhim, diabetikom, alergikom, epileptikom in avtistom. Kot prva na svetu je izurila psa, ki zazna in nakaže gluten v hrani. Nekaterim lastnikom psi dobesedno rešujejo življenje, drugim pomagajo, da lahko živijo samostojno. Maja Golob je od nekdaj velika ljubiteljica živali, dolgoletna vzrediteljica sibirskih huskyjev in tudi po vseh teh letih še vedno uživa pri delu s psi. Ena od njenih štirinožnih učenk jo je spremljala na intervjuju, ki sta ga z Nino Brus posneli v Slovenski Bistrici.
27.09.2024
Na Spodnjem Slemenu na sončni planoti pogorja Kozjak v občini Selnica ob Dravi deluje Kulturno izobraževalno društvo Janez Urbas. Njegov predsednik in gonilna sila je - Janez Urbas. Ne, ni tisto, na kar ste najprej pomislili, ne gre za samovšečnega posebneža, ki je po sebi poimenoval dejavno društvo, zavezano posebnemu projektu - preurejanju opuščene šolske stavbe v vaški dom. Janez Urbas je sinonim za lokalnega junaka, tako kot je bil to že njegov ded po katerm je tudi dobil ime.
21.09.2024
Tokratni Lokalni junak v življenju počne toliko najrazličnejših stvari, da je kar težko vse našteti. Pavle Hočevar iz Rakitnice pri Ribnici je dolgoletni tajnik, od upokojitve pa predsednik Območne obrtne zbornice Ribnica, navdušen gasilec, balinar, nogometaš in glasbenik. Bržkone ga širša javnost najbolj pozna po njegovem udejstvovanju v dobrodelnem društvu Motoristi za motoriste, ki deluje v javnem interesu.
13.09.2024
Franjo Potočnik je človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med osvajalci Triglava. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima zadnjih nekaj let na srečo spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši postavlja galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih piše tudi na knjigo v kateri bo zbral svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo.
06.09.2024
Za Andreja Kolarja, 77-letnika iz Pilštanja, znanci pravijo, da je srce n duša tega srednjeveškega trga, enega od treh s prangerjem v občini Kozje. Je pobudnika ustanovitve Turističnega društva Pilštanj, tudi dolgoletni predsednik društva v preteklosti, je gonilna moč pri številnih obeležitvah in odmevnih prireditvah na Pilštanju. Od leta 2007 je tudi neumorni turistični vodnik in učitelj v muzejski šolski učilnici na Pilštanju, pobudnik Prangerjade - srečanja slovenskih krajev s prangerjem oz sramotilnim stebrom, kjer so pripravili prvo tovrstno srednjeveško srečanje in letos junija na Pilštanju gostili že 27. Prangerjado. »Mi domačini in ostali smo zaljubljeni v Pilštanj in mu želimo čim več dobrih stvari, da bo tudi ta trg zaživel podobno kot trg Kozje in Podsreda,« pravi Kolar, ki je letos prejel priznanje GIZ Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli kot naj delavec turistične destinacije in tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.
30.08.2024
Ptujčanka Marija Hernja Masten se v teh dneh intenzivno pripravlja na že 22. Grajske igre, ki bodo prihodnjo soboto, 7. septembra, na Ptujskem gradu. Grajske igre so slikovit prikaz srednjeveškega obdobja na Ptuju. Mesto ima še danes lepo ohranjeno srednjeveško jedro in se ponaša s kar dvema mestnima statutoma iz let 1376 in 1513. Leta 1555 je celo dobilo naziv cesarsko-kraljevo mesto. Spomin na to "zlato" srednjeveško zgodovinsko obdobje obuja Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj z grajskimi igrami že 22-to leto. Zgodovinarka Marija Hernja Masten, ki je kar 40 let delala v ptujskem zgodovinskem arhivu in nam tam na novo odkrivala in predstavljala neprecenljivo zgodovinsko dediščino ter je že vrsto let predsednica omenjenega društva je tokratna lokalna junakinja.
21.08.2024
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk. Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije.
Neveljaven email naslov