Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Index

Suggestions

No search results.


Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

Search results

MMC RTV 365 Radio Television mojRTV × Menu

Musica noster amor

4 epizod

Musica noster amor

4 epizod


Najboljši koncerti iz EBU-jevske ponudbe, svetovno znani orkestri, solisti in dirigenti. Magistralne izvedbe klasičnih mojstrovin.

11.08.2024

Simfoniki Švedskega radia, Herbert Blomstedt in simfonična glasba Schuberta in Berwalda

Simfonična glasba Franza Schuberta in Franza Berwalda v izvedbi švedskih glasbenikov. Predvajamo posnetke s koncerta, ki je bil 12. maja lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. Tam je nastopil Simfonični orkester Švedskega radia, ki mu je za dirigentskim pultom poveljeval legendarni švedski dirigent Herbert Blomstedt. 97-letni Blomstedt je bil šef dirigent tega orkestra v letih od 1977 do 1982, danes pa je njegov častni dirigent. V svoji bogati karieri je kot šef dirigent vodil tudi druge slovite orkestre, kot so orkester Saške državne kapele iz Dresdna, orkester Gewandhaus iz Leipziga in Simfoniki iz San Francisca. Spored je obsegal dve nekoliko redkeje izvajani simfonični partituri iz obdobja glasbene romantike – Schubertovo Simfonijo št. 6 v C-duru in Berwaldovo 2. simfonijo, z vzdevkom 'Capricieuse'.


04.08.2024

Orkester NDR Filharmonije na Labi, Nikolaj Szeps-Znaider in Piotr Anderszewski v Hamburgu

Orkester Severnonemškega radia Filharmonije na Labi je 21. junija letos nastopil v svoji matični dvorani Filharmonije na Labi v Hamburgu. Zasedbo je na koncertu vodil danski dirigent Nikolaj Szeps-Znaider. Kot solist se je v Beethovnovem Klavirskem koncertu št. 1 v C-duru, op. 15 predstavil poljski pianist Piotr Anderszewski, delo pa sta uokvirila še kratka skladba uverturne narave, prežeta z Beethovnovimi motivi (njen naslov je Subito con forza, Nenadoma z močjo), sodobne južnokorejske skladateljice Unsuk Čin in pa morda najbolj priljubljena simfonija Petra Iljiča Čajkovskega – Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64.


28.07.2024

Filharmoniki Francoskega radia na festivalu Praška pomlad

V duhu olimpijskih iger v Parizu tokratno oddajo namenjamo francoskim izvajalcem in glasbi. Izbrali smo koncert Filharmonikov Francoskega radia, ki so 27. maja letos nastopili v Dvoržakovi dvorani praškega Rudolfinuma v sklopu tamkajšnjega priznanega mednarodnega glasbenega festivala Praška pomlad. Orkestru je dirigiral eden najopaznejših predstavnikov slovite finske dirigentske šole Mikko Franck, spored pa je z eno izjemo sestavljala glasba francoskih glasbenih ustvarjalcev. V uvodu je zvenela Uvertura v Es-duru, op. 24 Louise Dumont Farrenc. Sledila je prva izvedba novega dela sodobnega češkega skladatelja Kryštofa Mařatke z naslovom Svetišča – v globinah jamskih slikarij, ki je v svojem bistvu koncert za violino in orkester. Delo, za katero je med Parizom in Prago razpet skladatelj našel navdih v prazgodovinskih jamskih slikah, sta pri njem družno naročila festival Praška pomlad in Francoski radio, Mařatka pa ga je posvetil violinistu Amauryju Coeytauxu, ki ga je kot solist tudi krstno izvedel. Spored sta zaokrožili še skladbi Mauricea Ravela – suita št. 2 iz baleta Dafnis in Hloa ter La Valse.


21.07.2024

Simfonični orkester Bavarskega radia, Christian Thielemann in Brucknerjeva 5. simfonija

Simfonični orkester Bavarskega radia je 30. junija lani v Herkulovi dvorani münchenske Rezidence izvedel Brucknerjevo skoraj poldrugo uro trajajočo Simfonijo št. 5. Dirigiral je Christian Thielemann, leta 1959 rojeni Berlinčan, ki si je v zadnjih desetletjih s svojimi umetniškimi dosežki na področju dirigiranja prislužil sloves nesporne avtoritete in enega največjih interpretov glasbe Richarda Wagnerja, Richarda Straussa in Antona Brucknerja. Večkrat je podrobno preučil Brucknerjeve megalomanske zvočne katedrale in drzno kompozicijsko tehniko ter ponotranjil svojevrstno mističnost tega avstrijskega simfonika, čigar življenje in ustvarjalnost je močno zaznamovala vera. Bruckner 5. simfonije ni brez razloga označil za svojo "kontrapunktsko mojstrovino" in "fantastično simfonijo". Vse v tej glasbeni umetnini namreč vodi h koralnemu finalu, ki ga krona dvojna fuga. Pri pisanju Simfonije je zajemal iz "mističnega vira" in postavljal zanj značilne monumentalne zvočne bloke v prostor. V počasnem Adagiu je namenil slovesne napeve godalom, hitri Scherzo je napolnil z udarnimi ritmi, uvodni stavek s počasnim uvodom pa je v svojem osnovnem bistvu širokopotezno zasnovan temelj, ki začrta obsežno postopno stopnjevanje vse do sklepnega klimaksa v codi zadnjega stavka.


Page 1 from 1
Subscribe to newsletter

Subscribe to newsletter

Neveljaven email naslov