Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
910 epizod
910 epizod
Reportaža, pravijo, je kraljica novinarskega dela. Nedeljska reportaža na lahkoten način govori o zaokroženi temi, o zanimivih krajih in ljudeh, tudi o stvareh, ki delajo naše življenje zanimivejše; je razmišljanje o vsakdanjiku, je včasih tudi potopis ali celo malce ironičen novinarjev pogled na dogajanja okoli nas. Predvsem pa je Nedeljska reportaža oddaja z močnim osebnim avtorjevim pečatom.
09.03.2025
V tokratni Nedeljski reportaži smo se odpravili v Slovenski etnografski muzej, ki je državni muzej in najstarejša etnološka ustanova v Sloveniji. Hrani več kot 40 tisoč predmetov slovenske in zunajevropske kulturne dediščine ter je muzej "o ljudeh, za ljudi", muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. V teh dneh so kot del spremljevalnega programa stalne razstave Človek in čas v SEM odprli razstavo z naslovom Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi. Razstava se osredinja na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, to pa je značilno tudi za vso Slovenijo. Po razstavi se je sprehodila Tadeja Bizilj.
02.03.2025
Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica
23.02.2025
Nemalokrat se zgodi, da se izgubimo v glasnem šumu neznosnega ritma vsakdanjih obveznosti in pokleknemo pod težo pričakovanj našega modernega sveta. Zdi se nam, da nimamo ventila, prek katerega bi lahko izrazili samega sebe, niti zavetja, kjer bi se lahko ustavili in v miru zadihali. A na srečo obstajajo takšna zavetja, saj smo se v tokratni Nedeljski reportaži zatekli v enega izmed teh redkih prostorov. Pridružili smo se igralski skupini v sklopu kolektiva Odprta scena, kjer so nam pokazali, na kakšen način si vzamejo čas zase, se družijo in ustvarjajo v svojem tempu.
16.02.2025
V oddaji Nedeljska reportaža se bomo tokrat posvetili Etnološki zbirki družine Šribar. Ta hrani predmete iz ljudske dediščine, ki so jih na Krškem polju, Krškem gričevju ter v Posavju uporabljali ljudje, ki so tam živeli v 18., 19. in 20. stoletju. Zbirko hranijo v spomeniško zaščiteni domačiji, ki jo je obiskal Aleš Ogrin.
09.02.2025
Menda je prva mehanična stolpna ura na utež omenjena v 14. stoletju v Dantejevi Božanskim komediji … Njen izumitelj ni znan. Znano pa je, da je v Sloveniji pred sedmimi desetletji stekla prva serijska proizvodnja stenskih ur in to v Lipnici pri Kropi. Tistih, ki danes znajo z urami, ni več prav veliko. O urah, času in urarju bomo govorili v tokratni Nedeljski reportaži, ki sta jo pripravila Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar.
02.02.2025
2. februarja obeležujejo praznik, ki ga od 7. stoletja, ko so ga praznovali prvič, imenujemo svečnica. To je po krščanskem izročilu praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se obhaja štirideset dni po njegovem rojstvu, kolikor naj bi trajalo tudi očiščevanje porodnice – prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje. Praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan po cerkvah blagoslavljajo sveče za potrebe cerkve in sveče, ki jih k blagoslovu prinašajo verniki, da jih prižigajo ob hudi uri, umirajočem in podobno. S svečnico se konča božični čas, pospravijo se jaslice in nehajo peti božične pesmi, so o prazniku zapisali v Slovenskem etnografskem muzeju. Ker je ime praznika povezano s svečami, bomo v današnji oddaji Nedeljska reportaža nekaj več pozornosti namenili prav svečam, od izdelave do uporabe. Avtor oddaje je Milan Trobič.
26.01.2025
Najbolj razširjena domača obrt v Sloveniji je klekljanje čipk. V več kot 260 krajih delujejo različne skupine in društva, zato ni čudno, da je klekljanje čipk na Slovenskem od leta 2018 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Sloveniji delujejo tri čipkarske šole, in sicer v Žireh, Železnikih in Idriji. In ker je prav zadnja zibelka klekljanja čipke, ni presenetljivo, da je čipkarska šola v Idriji najstarejša ustanova na svetu, ki nepretrgoma skrbi za prenos znanja in veščin klekljanja na mlajše rodove. Kako poteka pouk klekljanja na osnovni šoli, izvemo v oddaji Nedeljska reportaža.
12.01.2025
Novoletne zaobljube, ki se zdijo trivialna opomba v zabavnem tisku, imajo resnici na ljubo za seboj pisano zgodovino. Ob tem pa sta zaobljubljanje in predvsem lomljenje teh zaobljub postali globalen fenomen. Kaj vse se skriva za novoletnimi zaobljubami in kakšen je njihov rok trajanja, pripoveduje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
05.01.2025
V Nedeljski reportaži se odpravljamo v Južne bohinjske gore. Tam na Planini za Liscem in pod Črno prstjo na 1346 metrih nadmorske višine stoji Orožnova koča. Koča ima za slovensko planinsko zgodovino poseben pomen, saj je bila to prva slovenska koča. Ob odprtju so leta 1894 v Bohinjski Bistrici izobesili napis, na katerem so zapisali: »Odpira prva koča se planinska, raduje vsa dolina se bohinjska«. Danes na mestu prve koče sicer stoji njena kopija. Pred novim letom je oskrbnik Orožnove koče na Planini za Liscem Franci Beguš tam sprejel avtorja Nedeljske reportaže Aleša Ogrina.
24.12.2024
December je čas, ko se domovi, mesta in parki odenejo v čarobno osvetlitev, ki jo pričarajo številne lučke. V oddaji Nedeljska reportaža smo se sprehodili skozi Božično bajko Slovenije v Mozirskem gaju.
22.12.2024
Kako se v adventnem času izogniti kiču, pritisku potrošništva in diktaturi vljudnostnega druženja, hkrati pa kljub temu obdržati božičnega duha? Prvi recept je pobeg v gozd, drugi pa v pravljice. Če ju združimo, dobimo pravljični gozd. Ki ga na srečo Slovenci premoremo, domuje pa v Krčevini pri Vurberku. Gre za prostor, ki bi ga terminološko uvrstili med tematske parke, s to razliko, da si ga je umislila, zanj skrbi ter tudi vodi obiskovalce po njem ena sama družina. Natančneje rečeno; trije člani družine Mohorko. Gozd je v večeru štajerskega decembra obiskal Marko Radmilovič.
15.12.2024
Skoraj vsi poznamo velika umetniška dela največjih slovenskih avtoric in avtorjev, ki so razstavljena v slovenskih javnih galerijah, le malokdo pa si tudi lasti kaj podobnega. Ivana Kobilca, Ivan Grohar, Marij Pregelj, Zdenko Kalin, Lojze Dolinar, Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Rihard Jakopič. To je le nekaj umetniških imen, ki pri nas dosegajo najvišje cene in so prava redkost, sploh v zasebnih zbirkah. A kar 38 del teh avtorjev je bilo na voljo na nedavni dražbi umetnin, ki so jo v Grand Hotelu Plaza v Ljubljani pripravili v organizaciji galerije in dražbene hiše Sloart. Za Nedeljsko reportažo je dražbo obiskal Miha Žorž.
08.12.2024
Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani sta del frančiškanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču Ljubljane. In ko so leta 2022 začeli obnavljati frančiškanski samostan, se je izkazalo, da lahko del stavbe namenijo za bivanje študentkam in študentom. Hkrati pa so se lotili tudi obnove starodavne knjižnice, ki velja za najbogatejšo samostansko in zasebno knjižnico v Sloveniji. Žal pa je bila ta knjižnica najslabše urejena, saj desetletja zanjo niso pretirano skrbeli in je postala nekakšen depo za knjige in preostalo imovino pokojnih samostanskih bratov. Zato so se najprej lotili temeljite prenove prostorov, ki je trajala dobri dve leti. Knjižnico so potem ob prisotnosti najvišjih predstavnikov državne in cerkvene oblasti slovesno odprli lani novembra. Tako so prvič v zgodovini delovanja to knjižnico skupaj z manjšim muzejem, kjer razstavljajo zbirko slik, odprli za strokovno in širšo javnost. Od odprtja naprej je obisk frančiškane nekoliko presenetil, saj je bilo in je zanimanje za oglede knjižnice zelo veliko. Polege tega so prejeli za kakovostno prenovo tudi nekaj nagrad. Frančiškansko knjižnico bomo spoznali tudi v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
01.12.2024
Ste brali Cankarja? Ste ga brali kot del obveznega šolskega programa? Se vam zdi Cankar težek? Mogoče bi ga morali ponovno vzeti v roke in njegovo izjemno literarno zapuščino preveriti iz perspektive zrelega bralca. Že osem let vsako sredo popoldan potekajo branja Cankarjevih del v Močilniku na Vrhniki. Začelo se je kot protestno branje na pobudo Turističnega društva Blagajana. Ko protestnih razlogov ni bilo več, so bralke in bralci vztrajali zaradi spoštovanja, navdušenja in ljubezni do Ivana Cankarja. Pozimi, ko so zunanje temperature nižje, se branja Cankarja iz Močilnika preselijo v notranje, toplejše prostore. Minulo sredo je pri »Črnem orlu« nasproti Cankarjevega spomenika na Vrhniki potekalo že 431. branje del pisatelja s Klanca. Pridružil se jim je tudi Bojan Leskovec in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.
24.11.2024
Zgodbe o običajnih stvareh. Jesensko listje dandanašnji gledamo kot nadlogo, nebodigatreba, ki vsako jesen onečedi naše ulice in je ob močnih nalivih lahko tudi nevarno. A ne še tako nedavno je bilo ena izmed esenc kmečkega življenja, da sploh ne omenimo, da bi bil naš planet brez listja hladna skala, izgubljena v vesolju. O tradiciji steljarjenja in novodobnih izzivih pri zbiranju in uporabi odpadlega listja v Nedeljski reportaži, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.
17.11.2024
V Sloveniji se vse več ljudi odloča za lastništvo živali, a hkrati vedno več živali pristaja v zavetiščih. Zavetišča so z Zakonom o zaščiti živali lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba. Ta zakon določa, da mora imeti lokalna skupnost na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Zavetišča v Sloveniji so polna živali, predvsem mačk in psov, ki tam pristanejo zaradi različnih razlogov, a največ je še vedno zapuščenih živali. V tokratni Nedeljski reportaži smo se odpravili v Zavetišče Ljubljana.
10.11.2024
Kljub temu da je zlatarstvo ena od najstarejših obrti, zlato pa ostaja priljubljeno – kot naložba ali nakit, svet zlatarstva še vedno ostaja nekoliko skrivnosten. Gre namreč za rokodelsko znanje, ki vključuje tudi znanje kemije, potrpežljivost, natančnost, veliko umetniškega talenta in domišljijo. V Sloveniji nimamo več srednješolskega programa zlatar, za ta poklic, ki ne vključuje le oblikovanja nakita iz zlata, temveč tudi iz drugih materialov, se lahko izučimo šele po opravljeni drugi srednji šoli. Imamo pa pri nas vseeno kar nekaj mojstric in mojstrov, ki oblikujejo unikaten nakit in svoje znanje prenašajo na nove generacije. V Nedeljski reportaži smo obiskali enega izmed njih. To je zlatar in srebrokovač Christoph Steidl, ki sicer prihaja iz Nemčije. Če želite izvedeti, kako iz zrna plemenite kovine nastane prstan, prisluhnite oddaji, v kateri izvemo tudi, da je ogenj zlatarjeva tretja roka.
03.11.2024
Ste se morda že kdaj sprehodili po poligonu za slepe? Ste se preizkusili v bocci, paranamiznem tenisu, odbojki sede ali baskinu? Gre za parašporte, v katerih tekmujejo ljudje z invalidnostmi. V okviru projekta Korak k Sončku, izvaja se v okviru Zveze Sonček, nastajajo inkluzivni športni dnevi Vsi za enega, eden za vse z namenom, da otrokom v vrtcih in osnovnih šolah predstavijo parašporte, v katerih se lahko ob pomoči vrhunskih parašportnikov tudi preizkusijo. Še posebno pa spodbujajo otroke z invalidnostjo, da se odločijo za šport. Inkluzivni športni dan Korak k Sončku je bil v drugi polovici oktobra namenjen učencem osnovne šole 27. julij Kamnik. V parašportih so se učenci preizkušali v telovadnici Ciriusa Kamnik, Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, pridružila pa se jim je tudi Petra Medved in nastala je današnja Nedeljska reportaža.
27.10.2024
Krajinski park Ljubljansko barje je del Ljubljanskega barja, ki leži v osrednji Sloveniji in je najjužnejši del Ljubljanske kotline. Ljubljansko barje je največje območje mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih in vodnih površin v Sloveniji. Zgodba raziskovanja barja se začne na razstavi v Hiši Morostig in nadaljuje po tematski poti. Ta ponuja čudovite poglede razgrinja bogastvo rastlinskih in živalskih vrst in pripelje do kolišča v naravni velikosti. Tadeja Bizilj se je v tokratni nedeljski reportaži s sogovornicama Majo Zupančič, strokovno sodelavko za turizem na občini Ig, in Mašo Bratina, naravovarstveno svetovalko krajinskega parka Ljubljansko barje, odpravila po barju.
20.10.2024
Katastrofalni potres v Furlaniji leta 1976 je močno prizadel kraje v Zgornjem Posočju. Med drugimi je uničil tudi vas Breginj. Od nekdanje slikovite vasi je ostal ohranjen le del stavb v starem jedru Breginja. In tu je bila že pred leti postavljena muzejska razstava kot spomin na stare čase. Razstavo je takrat v sodelovanju s Turističnim društvom Breginj pripravil Goriški muzej, leta 2000 pa je upravljanje te zbirke prevzel Tolminski muzej, ki se je takrat odcepil od Goriškega muzeja. Upravljanje zbirke pomeni, da je treba poskrbeti za predmete, postavitev in obnovo, zato so se v Tolminskem muzeju ob pomoči Občine Kobarid odločili, da razstavo nekoliko osvežijo. Postavili so nove panoje s prenovljenim besedilom, delno so preuredili tudi samo postavitev. Vse to bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.
Neveljaven email naslov