Suggestions
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
Search results
No search results.
Search results
Search results
Search results
Search results
101 epizod
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
03.02.2025
Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici. Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.
27.01.2025
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nekoč dejal, da se z lastnostmi za zdravniški poklic rodiš. In ob drugi priložnosti: »»Medicina je lepa stvar, veliko dobrega lahko narediš, kar te tudi osebnostno izpolni. Vendar medicine ne greš študirat, da bi bil dober človek.« V soboto zvečer mu je medijska hiša Večer podelila priznanje bob leta 2024 za pronicljivo izjavo, » da ne moreš stavkati na nekom, ki potrebuje tvojo pomoč.« Nedavno je postal Delova osebnost leta. Dr. Samo Zver je specialist hematologije, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 2017 predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo na ljubljanskem kliničnem centru. Prepričan je, da bodo krvni raki v prihodnosti popolnoma ozdravljivi. Je zdravnik z veliko začetnico, upornik v plemenitem pomenu te besede, ki odkrito opozarja na nepravilnosti in nesmisle v slovenskem zdravstvu. Ne podpira rekordno dolge zdravniške stavke, a po drugi strani pravi, da si ministrstvo za zdravje, zasluži zlato medaljo za nerazumevanje in nereševanje odprtih vprašanj, ki tarejo zdravstvo. Več kot deset let se spopada s Parkinsonovo boleznijo. In tako pozna življenje na obeh straneh zdravniške halje. Obožuje kolo in kolesarjenje, pred 40-timi leti je soustvaril prvi slovenski, studijsko posneti rap komad- Kekec rap. Prof. dr. Samo Zver je gost 98. epizode Prvakov tedna.
20.01.2025
Letos mineva 50 let odkar se je gost tokratne epizode Prvakov tedna pridružil alpinistični šoli AO Kranj, tri leta pozneje je v Južni Ameriki spoznal, da se želi z alpinizmom ukvarjati profesionalno. Je bila za to kriva učiteljica biologije, naključni ogled filma ali poetičen klic gora? Pripada generaciji slovenskih alpinistov, ki so ta šport dvignili v nove višave. Njegovi podvigi v 80. in 90. letih minulega stoletja so se v zgodovino zapisali kot izvenserijski. S svojimi solo vzponi se je kosal z najboljšimi alpinisti sveta in jih večkrat tudi presegel. Za svoj največji dosežek šteje to, da je na višini 8300 metrov na minus štiridesetih stopinjah Celzija sam preživel noč v bivaku. Velja za enega izmed začetnikov športnega plezanja pri nas. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je leta 2001 osvojila naslov svetovne prvakinje. V kontekstu alpinizma pomenljivo opozarja, da se mora vsak zavedati, kdaj mu začne potekati rok uporabnosti. Še vedno nekajkrat na teden obišče plezalno steno, ob koncih tedna je rad zunaj v naravi, ne glede na nadmorsko višino. Pred nekaj dnevi so mediji poročali, da zaključuje bogato športno kariero, da je pomahal plezanju v slovo. Pravi, da gre pri tem za pretirano senzacionalistično novico. Drži pa, da kot svetovalec Planinske zveze Slovenije odhaja v pokoj. Gost Prvakov tedna je nekdanji vrhunski alpinist, inštruktor športnega plezanja in gorski vodnik Tomo Česen.
06.01.2025
Odraščal je ob slovenskem morju, v slovenski Istri, v okolju, ki mu je dalo odprt mediteranski značaj in ga obdarilo z nalezljivim smehom. Odraščanje v obrtniški družini ga je naučilo delavnosti, marljivosti in vztrajnosti. V ZDA je uspešno zaključil študij aranžiranja in kompozicije. Zase pravi, da je atipičen dirigent. Je avtor in soavtor več kot 400 skladb. Kvantitativno opredeljevanje njegovega opusa je sicer tvegano početje, saj so tudi najbolj dosledni statistiki po navadi v zaostanku. Glasbenemu talentu se je na karierni poti kmalu pridružil tudi smisel za vodenje in upravljanje. Tako smo ga spoznali na odgovornih in izpostavljenih položajih. Bil je direktor Avditorija Portorož, programski vodja založbe Helidon, vodja Glasbene produkcije RTV Slovenija, in za kratek čas tudi direktor Tv Slovenija. Če bi ga radi zvabili na potovanje, mu morate ponuditi kakšno bolj oddaljeno deželo, na primer Novo Zelandijo. Če ga povabite na nedeljski piknik, ne boste dobili samo izvrstne glasbene kulise, ampak tudi odličnega žar mojstra. Gost prve epizode Prvakov tedna v letu 2025 je mojster Patrik Greblo.
23.12.2024
Rodil se je na podeželju Prekmurja ali v glavi slovenske kokoške. Kot študent ljubljanske pravne fakultete je prevzel prve funkcije v ZSMS. Simpatiziranje z idejami Staneta Kavčiča bi lahko pomenilo konec njegove politične kariere. Namesto tega se je zavihtel na vrh Zveze komunistov Slovenije in nekaj let pozneje pod sloganom »Evropa zdaj!« odpeljal delegate s kongresa v Beogradu. Postal je eden od tvorcev ali očetov slovenske osamosvojitve. Bil je prvi predsednik samostojne Slovenije. Značilnosti njegovega političnega delovanja so med drugim analitska sposobnost in trezna politična stališča. V njegovem delovanju se zrcali tudi protestantska etika domačega okolja, »tradicionalno prej nagnjenega h konservativnemu ohranjanju danega kot k radikalizmu sprememb«. Po odhodu iz predsedniške palače so mu mnogi napovedovali dober položaj, pomembno funkcijo znotraj institucij Evropske unije. Ampak postal je upokojenec. Nekateri ob omembi besedne zveze » strici iz ozadja« najprej pomislijo nanj, prepričani, da se nič pomembnega na levem politične polu ne zgodi mimo njega. Rad ima košarko, tvega z mirovniškimi pobudami, velik problem vidi v diletantskih politikih, ki nimajo izkušenj, prepričan je, da je optimizem v politiki pozitivna stvar. Na 34. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti je gost oddaje Prvaki tedna prvi predsednik samostojne Slovenije, Milan Kučan.
16.12.2024
Pravi, da v Ljubljani pogreša burjo iz Koštabone, ki te sicer po eni strani prepiha do kosti, hkrati pa zbistri misli. Njeni starši niso bili navdušeni nad odkritjem njenega pevskega talenta. Med nabiranjem oljk so želeli, da je tiho, med nabiranjem češenj pa je lahko pela, da jih ni preveč pojedla. Ko je bila stara 21 let je odšla na avdicijo Pokaži, kaj znaš. Od Sončne ure do Slovenske popevke je bil le en korak. Pesem je postala njeno življenje. Priznani avtorji in skladatelji so si jo rezervirali, da bi čez leto ali dve na festivalu prepevala njihovo skladbo. Med drugim je dvakrat zmagala na Slovenski popevki, in sicer leta 1967 s skladbo Vzameš me v roke in leta 1971 s skladbo Včeraj, danes, jutri. V osamosvojitvenem letu ji je Ministrstvo za kulturo odvzelo status svobodne umetnice, češ da nima sodobnega pevskega izraza. Kot prava Šavrinka je za preživetje morala opravljati gospodinjska dela v Trstu. Čeprav je bila za trdno odločena, da se nikoli več ne vrne na glasbene odre, je obljubo prelomila in leta 1997 spet začela prepevati. Morda tudi zato, ker je, kot pravi sama, vse življenje bila naivna lastovka. Njen glasbeni talent se je prenesel na hči Ano, nista ji bila usojena evrovizijski oder in Silvestrski poljub, ob 60. letnici glasbenega ustvarjanja je letos dobila biografijo, na katero se je pripravljala 30 let. Jutri bo dopolnila 80 let, danes je gostja oddaje Prvaki tedna. Gospa Elda Viler.
09.12.2024
Ali pravljice lahko rešujejo zelo zapletene, kompleksne in aktualne probleme? Ste si kdaj zaželeli, da bi se izmuznili iz svojega življenja? Odhod v naravo je hkrati zelo poceni in hiter način, da ugotoviš, kako shajaš sam s sabo. In prav to je naredila gostja tokratne epizode Prvakov tedna. A pojdimo po vrsti. Irena Cerar je bila 15 let odgovorna urednica otroške revije National Geographic Junior. S knjigo Potepuški okruški je prvič stopila v polje esejistično potopisnega doživljanja sveta in zanjo leta 2022 prejela nagrado krilata želva za najboljši literarni potopis. Podpisuje se pod serijo Pravljičnih poti, pohodniških družinskih vodnikov po Sloveniji in zamejstvu. Je tudi raziskovalka in pripovedovalka ljudskih pravljic. Pred tednom dni je prejela veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma po izboru bralcev za izvrstno naravopisno delo Svetišča narave. Knjiga je »kombinacija terenskega izkustva, osebnih refleksij, naravovarstvenih zanimivosti ter literarnih in mitoloških perspektiv«. Irena Cerar poudarja, da so knjige protiutež vsej površnosti in hipnosti. V ponedeljkovem jutru se je več kot le za hip ustavila v oddaji Prvaki tedna.
02.12.2024
Če bi začeli prebirati biografijo gostje tokratne epizode Prvakov tedna kjerkoli, v otroštvu, na vrhuncu karierne poti ali v njenem tretjem obdobju življenja, bi hitro naleteli na besedo gledališče. Kot majhna deklica je prihajala z mamo v gledališko garderobo na vaje in večerne predstave, odločitev za študij igre na AGRFT se je zdela povsem logična, tako rekoč naravna izbira. Po diplomi se je zaposlila v ljubljanski Drami in ji ostala zvesta do upokojitve pred skoraj desetletjem in pol. Ustvarila je več kot 100 gledaliških vlog, več kot 50 vlog v filmih in TV-serijah. Leta 2020 je prejela igralsko nagrado 'Marija Vera' za življenjsko delo. "Dokazala je, da ni velikih in majhnih vlog, so le velíki igralci, ki sprejmejo vsak izziv in ga predano izpeljejo do konca," so zapisali v obrazložitvi. O sebi ni nikoli razmišljala kot o filmski igralki, a po drugi strani sodi v generacijo, ki je izkusila različne faze slovenske kinematografije. V svoji prvi filmski vlogi, ko je bila stara 13 let, se je na platnu pojavila za 17 sekund. Leta 2003 je prejela nagrado vesna za najboljšo igralko leta, pred mesecem dni so ji podelili nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Ob Cerkniškem jezeru, kjer prebiva je vključena v lokalno kulturno življenje. Skrbi za svoj vrt, ki ga je poimenovala Čira Čara, je ambasadorka za demenco in čakamo na pravljice izpod njenega peresa. Gostja Prvakov tedna je gledališka in filmska igralka, gospa Marijana Brecelj.
11.11.2024
Vino pripoveduje številne zgodbe, pravijo njegovi izvrstni poznavalci. »Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!«, pravi francoski pregovor. Gost Prvakov tedna je odraščal na goriškem v gostinskem in vinskem svetu. Študiral je socialno delo, nato pa se je pred dobrim desetletjem in pol posvetil vinu. Opravil je šolanje za sommelier-ja na prvi, drugi in tretji stopnji. Izobraževal se je tudi v Italiji in Avstriji. Leta 2022 je postal najboljši sommelier v Sloveniji, lani je zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Franciji, danes odhaja na evropsko prvenstvo v Srbijo. Pravijo, da zna odlično spajati tradicijo in sodobnost, morda tudi zato, ker se na eni strani posveča vinu, nekaj tisoč let staremu civilizacijskemu dosežku, na drugi strani pa se navdušuje nad novimi tehnologijami. Več let se je ukvarjal s spletnim trženjem in razvojem spletnih trgovin. Pravi, da je sommelier najboljši prijatelj šefa kuhinje. Zavzema se za kulturo pitja in s tem za spoštovanje do pridelovalcev, prizadeva si za enakopravno zastopanost spolov v sommelierskem cehu. Kako na slovensko vinogradništvo vplivajo podnebne spremembe, kakšen bo vinski letnik 2024, ali se kultura uživanja vina dviguje, kakšni so zadnji vinski trendi, ali so res v vzponu brezalkoholna vina? Gost tokratne martinove epizode Prvakov tedna je predsednik Društva za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije, Valentin Bufolin.
04.11.2024
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je politolog, ekonomist, obramboslovec, strokovnjak za ameriške študije, univerzitetni profesor, ki je prepotoval več kot 150 držav in stopil na vse kontinente sveta. Obiskal in preučeval je številne demokracije in avtokracije. Napisal je nekaj ducatov knjig, kot avtor je zasnoval obsežno zbirko z naslovom Svet na dlani. Je gostujoči profesor na ameriških in kanadskih univerzah. Kot mladinec je bil dvakratni državni prvak v dviganju uteži. Dan pred dnevom D smo se pogovarjali o ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Bo svet po letošnjem 5. novembru res drugačen? Gost prvakov tedna je prof. dr. Bogomil Ferfila.
28.10.2024
28. oktober je dan RTV, predvsem pa dan Radia Slovenija, ki praznuje častitljiv rojstni dan: 96 let. Leta 1928 je seveda Radio Ljubljana imel samo en program, danes jih ima 8. Najbolj poslušana, Prvi in Val, rojstnodnevno zabavo organizirata skupaj. Med 8.00 in 8.30 se bosta dobila na "radijskem mostu", Katja in Bojan pa bosta vsak na svoj način rekla kakšno modro: prvi o drugem, drugi o prvem, vsak o sebi, pa tudi o radiu na splošno. Ali bo Katja Prvak tedna ali Bojan gost Rožnatega jutra, se bo pa odločilo sproti.
21.10.2024
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je humanist in ekolog, po izobrazbi geograf in zgodovinar, ki je že pred pol stoletja sodeloval pri zasedbi Aškerčeve ceste, o ekološkem vinogradništvu je pisal že takrat, ko beseda sonaravno še ni bila v vsakdanji rabi. Kot ustanovni predsednik je Zelene pripeljal v slovenski parlament, bil je član osamosvojitvenega Predsedstva Republike Slovenije in član prvega sklica Državnega sveta. Čeprav se je od politike poslovil že pred tremi desetletji, se ga marsikdo še vedno spomni kot politika. Zmernost, samozadostnost, odrast bi morali biti osrednji cilji vseh ekonomskih politik, je prepričan kot zagovornik trajnostnega razvoja. Ob omembi jedrske energije, pravi ne, hvala. Hkrati je prepričan, da obstoječa družbena ureditev ni sposobna razrešiti temeljnih, med seboj povezanih in soodvisnih protislovij. Ustrezen razvojni odgovor, vključno z zagotavljanjem večje ekonomske demokracije in ohranjanjem biotske raznovrstnosti, lahko po njegovem ponudi ekološki demokratični socializem. Optimistično vidi moč v bolj ozaveščenem ljudstvu. Gost Prvakov tedna je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, član Sveta za varovanje okolja SAZU in ustanovni član Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, doktor Dušan Plut.
14.10.2024
V biografijah uspešnih posameznikov velikokrat preberemo, kako jim je majhen, vsakdanji, morda celo nepomemben dogodek spremenil tok življenja in jih odpeljal na nenačrtovano pot, ki je postala zgodba o uspehu. Opozorilo osebnega zdravnika, da vaš življenjski slog slabo vpliva na vaše zdravje, nikakor ni nepomembno. In prav to se je zgodilo gostu tokratne epizode Prvakov tedna. Po obisku zdravnika je še istega dne odšel na rekreacijo, izbral si je tek. Volja ni izpuhtela v nekaj dneh, vztrajnost je rastla, pretečene razdalje so postajale vse daljše. Nekega dne je pretekel maraton, in nato drugega, tretjega, naslednjega. Nato si je zadal cilj, da vse maratone svetovne serije World Marathon Majors preteče pod tremi urami. Maratonu je dodal pridevnik ultra, petkrat je pretekel znameniti Špartatlon, izkusil je Ultrabalaton, letos poleti je uspešno zaključil Badwater- 217 kilometrov dolg tek po kalifornijski Dolini smrti. Je predsednik Atletskega klub Ultramaraton Slovenija, v svoji doktorski disertaciji se je ukvarjal z idejno in politično zapuščino Edvarda Kocbeka. O njem je napisal tudi knjigo »Sredi krute sile nežno trajam«, ki pa se ji v prihodnosti pridruži še kakšna, na primer o ultra teku. Prepričan je, da ni mogoče teči preveč, pravi, da je najbolj pomembno biti zvest sam sebi in da je njegovo življenjsko vodilo potrpežljivost. Gost Prvakov tedna je dr. Mirko Bogomir Miklič
07.10.2024
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je večdimenzionalno in večpomensko povezana z umetnostjo. Po končanem študiju romanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani si je želela postati prevajalka, a so jo uročile gibljive sličice. Leta 1957 se je preizkusila kot napovedovalka na prvem javnem predvajanju televizije, ki so jo kot tehnično novost na slovenskem predstavljali na ljubljanskem sejmu elektronike. Sledilo je nekaj filmskih vlog, nato je postala televizijska novinarka in se leta 1974 preselila k dokumentarnemu filmu. Kot režiserka je podpisala sedemnajst, kot scenaristka pa skupno 49 dokumentarcev. Leta 2022 ji je Društvo slovenskih režiserjev in režiserk podelilo Štigličevo nagrado za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije. Pravi, da je do besede vedno imela strahospoštovanje ter da je jezik pogoj svobode. Pisati je začela nenačrtovano, povsem spontano, za knjižni prvenec je nedavno prejela Rožančevo nagrado za najboljše esejistično delo. Prepričana je, da ne moreš intenzivno misliti, ne da bi zapisoval misli.
30.09.2024
Gostja 85. epizode Prvakov tedna je doktorica Špela Miroševič, psihoterapevtka in biopsihologinja, raziskovalka na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ustanoviteljica in predsednica fundacije CTNNB1. Črkovno številčna kombinacija je oznaka za redko gensko okvaro, ki so jo diagnosticirali njenemu sinu, ko je bil star devet mesecev. Ko sta z možem izvedela za Urbanovo diagnozo, nista sprejela slepe ulice, ki jo je navrgla usoda. Začela sta sistematično zbirati in urejati podatke in vse dotlej znano o redki genski bolezni, na naslove raziskovalcev po vsem svetu so potovala njuna pisma in elektronska sporočila. Kmalu sta ugotovila, da bo razvoj genskega zdravila nekaj milijonski finančni zalogaj, zato sta najprej v projekt vložila vse svoje prihranke, nato je stekla akcija Koraki za Urbana, trkala sta na vrata uradnih institucij, plula med birokratskimi čermi in se soočala z dvomi in skepso nejevernežev. Zdravilo je že prestalo vse faze predkliničnega testiranja, imenovalo se bo Urbagen. Fundacija je postala multidisciplinarna raziskovalna mreža, Slovenija je s pomočjo evropskih sredstev dobila Center za tehnologije genske in celične terapije, Špela Miroševič je uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo. Po časovnici bi razvoj zdravila moral biti na ciljni ravnini, a ovir, zlasti finančnih, na tej poti očitno še ni zmanjkalo. Stara kitajska modrost pravi, da se tudi potovanje dolgo tisoč milj začne s prvim korakom. Odločena vztrajati Špela Miroševič je gostja oddaje Prvaki tedna.
23.09.2024
Prejšnji teden se je zgodilo eno najpomembnejših imenovanj na področju kulturnega managementa pri nas. Zdaj vemo, da bo največjo kulturno in kongresno institucijo v Sloveniji naslednjih pet let vodil Jure Novak. Diplomiral je iz gledališke in radijske režije na AGRFT, poleg tega je performer, tekstopisec, kolumnist, prevajalec, producent, po potrebi tudi računalniški programer in postavljalec spletni strani. Skoraj vse svoje aktivno obdobje življenja je samozaposlen v kulturi, zato je lahko iz prve roke napisal, da ministrstvo za kulturo s samozaposlenimi producira "prekarne reveže«.Njegova prva redna zaposlitev je prišla v letu 2021, ko je postal direktor Prešernovega gledališča Kranj. Pred tem je bil tudi umetniški vodja gledališča Glej. Po navedbah ministrstva za kulturo je v prijavljenem programu izkazal prepričljivo, smelo in najbolj izvedljivo vizijo poslovanja Cankarjevega doma v naslednjih petih letih. Še eno njegovo ustvarjalno dimenzijo predstavlja glasbeni duet Natriletno kolobarjenje s praho, ki je bojda nastal zaradi vase zaprte slovenske literarne scene in je bilo treba poiskati drugo pot do tistih, ki jih je s svojimi pesmimi hotel doseči. Jure Novak je pred časom dejal: "Preden sem postal ta psovka - kulturnik -, sem bil odjemalec kulture. Uživač kulturnih dobrin.«
16.09.2024
Gost tokratne epizode Prvakov tedna se je kot avtor podpisal pod nekaj največjih uspešnic slovenskega elementarnega ali če hočete garažnega, poosamosvojitvenega rokenrola. Ko se drugim fantom iz skupine Big foot mama ni upal povedati, da v prostem času rad posluša Michaela Jacksona, Princea in Duran Duran ter da jih bo o bolj sodobnem zvoku skupine prepričal kot svoje nizozemske sorodnike, da si v stanovanju obujejo copate in s posode sperejo detergent, je skupino zapustil. Potem je s pevko Polono Kasal izdal prvi samostojni album, na katerem je na svojstven način pripovedoval o sladkostih življenja. Kljub uspehu je sledil še en razhod. Takrat se je odločil, da ima preprosto dovolj sodelovanj z ljudmi, ki jim ni všeč, kar dela in ustvarja. Zdaj ima svoj »drajv«, živi svoje sanje na svojem planetu, leto spomladi je po 13 letih izdal album, ta četrtek bo v ljubljanskih Križankah praznoval 40 let svojega glasbenega delovanja. Pravi, da še ni na konju, a se nanj uspešno vzpenja. Uživa, denimo, v koncertih ena na ena s Tomijem M iz Siddharte. Zagotavlja, da ni užaljen, če na vprašanje, kdo je Gušti, sliši pojasnilo, da je to »fotr« od Krisa iz skupine Joker out. Če bi lahko podpisal pogodbo v angleški Premier ligi, bi zvestobo najraje obljubil nogometnemu klubu Liverpool. Svojo oazo miru je našel v Beli krajini, ki pa je kot nesojeni geodet ni odmeril sam. Je pa diplomiral iz potrpežljivosti, saj si je deset let dopisoval s svojo bodočo ženo Chantal. Prvak tedna je Miha Guštin - Gušti.
09.09.2024
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da si je treba v življenju postavljati visoke cilje. Rojena v Mariboru, otroštvo je preživela v Slovenskih goricah, v Ljubljani je diplomirala iz slovenskega in nemškega jezika, prvo službo je dobila v Murski Soboti. Nato je vodila zavod z vzgojno problematičnimi dekleti, poučevala je težke in težko gibalno ovirane otroke. Ko je postala županja Moravč se je soočala s predsodki, da je priseljenka in ženska. Marsikoga je presenetila njena prva izvolitev v Evropski parlament. Deset let je bila na čelu stranke, ki jo je uspela vrniti na parlamentarni zemljevid. Nekateri pri nas jo imajo za slovensko Angelo Merkel, sama pravi, da je njena vzornica Marija Terezija. Njen edini opaznejši neuspeh je neizvolitev za predsednico države. Ne mara dram v politiki, veliko raje jih je in jih morda še bo režirala v domačem lokalnem gledališču. S ponosom pove, da ji gredo dobro od rok vsa kmečka opravila, njeni zdaj že odrasli otroci ne zardevajo več, ko javno govori o molži krav. Zdaj si je vzela šest mesecev za premislek, kako naprej. Ali se bo lotila pisanja avtobiografije, bo v njej pustila prazen prostor za še kakšno poglavje svoje politične kariere?
02.09.2024
Namesto, da bi v olimpijskem Parizu nastopil v teku na 400 metrov z zaprekami, je tamkaj vihtel kuhalnico in obiskoval šolske ure na prestižni kulinarični akademiji Le Cordon Blue. Šolnino si je plačal z denarno nagrado, ki jo je dobil za zmago v sedmi sezoni resničnostnega šova MasterChef. Ob vsej predanosti kuhanju je uspel končati študij psihologije, izdal je svojo kuharsko knjigo, ustvaril lastno blagovno znamko. Njegova želja in življenjski cilj: lastna restavracija v Ljubljani. Pravi, da se osebnost šefa vidi na meniju. Pred vrnitvijo v najboljšo italijansko restavracijo izven Italije, je bil gost tokratne epizode Prvakov tedna.
26.08.2024
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je diplomirani ekonomist in strojni inženir. Izobrazbena kombinacija, ki bi mu bržčas utrla pot na vrh kakega velikega, uspešnega podjetja. Vendar je namesto tega sedel na kolo in v sedmih letih obkrožil zeleno modri planet. In potem se zgodi še ena točka preloma. Ne ostane pri pisanju osupljivih potopisov, saj ga naključje ali usoda pripelje v Nubske gore. Spoznal je staroselce, lepoto in barvitost njihovega življenja, a tudi številne tegobe, ki jih spremljajo: pomanjkanje vode, bolezni, lakota, in njihovo iztrebljanje na način » sužnja ubij s sužnjem«. O tem je začel obveščati in osveščati slovensko in svetovno javnost. Nastale so knjige in dokumentarni filmi, od prvega Nuba: Čisti ljudje do Trohnenja z letnico 2022. Za Nube je lobiral pri OZN, bil je posebni odposlanec pokojnega predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška, velikokrat je bil kot humanitarni aktivist zaprt, postal je Državljan Evrope in Sončna osebnost Slovenije. Pred nekaj leti mu je uspelo s pomočjo drugih humanitarcev v Nubske gore dostaviti vrtalno napravo za vodo, zdaj so tja poslali vozilo za prevoz gobavcev. Snidenje z Bojano je dalo dodaten zagon njegovemu poslanstvu, nastaja filmsko Pismo Evropi, rad ima klasično glasbo, poudarja, da če hočeš razumeti svet, se ne smeš zapreti, in še, da je del njega, povsod, kjer je bil. Tomo Križnar je bil na svoj 70. rojstni dan gost Prvakov tedna.
Neveljaven email naslov