Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ruda Jurčec je bil novinar, esejist in pisatelj, rojen 1. aprila 1905 v Ormožu, umrl je 4. novembra 1975 v Buenos Airesu. Med najbolj odmevnimi deli zdomske književnosti je njegova spominska proza Skozi luči in sence v treh delih. V prvem delu je tudi odlomek o tem, kako in kaj se je dogajalo, ko je umrl Ivan Cankar. Ruda Jurčec je bil namreč tistega decembrskega dne leta 1918 dijak prvega razreda klasične gimnazije v Ljubljani, zato še malce nebogljen, pa vendar je razumel in čutil, kako velik pisatelj je bil Ivan Cankar in kako pomembnemu dogodku, kot je bil Cankarjev pogreb, je bil priča. Gotovo je Cankarjeva knjiga Milan in Milena, ki jo je kupil tisti dan, odločilno vplivala tudi na pisateljsko dušo Rude Jurčeca, pozneje izseljenca v Argentini.
Interpret Branko Jordan,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.
4 epizod
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
Ruda Jurčec je bil novinar, esejist in pisatelj, rojen 1. aprila 1905 v Ormožu, umrl je 4. novembra 1975 v Buenos Airesu. Med najbolj odmevnimi deli zdomske književnosti je njegova spominska proza Skozi luči in sence v treh delih. V prvem delu je tudi odlomek o tem, kako in kaj se je dogajalo, ko je umrl Ivan Cankar. Ruda Jurčec je bil namreč tistega decembrskega dne leta 1918 dijak prvega razreda klasične gimnazije v Ljubljani, zato še malce nebogljen, pa vendar je razumel in čutil, kako velik pisatelj je bil Ivan Cankar in kako pomembnemu dogodku, kot je bil Cankarjev pogreb, je bil priča. Gotovo je Cankarjeva knjiga Milan in Milena, ki jo je kupil tisti dan, odločilno vplivala tudi na pisateljsko dušo Rude Jurčeca, pozneje izseljenca v Argentini.
Interpret Branko Jordan,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2024.
Ob življenjski zgodbi nemške fizioterapevtke Ingrid von Oelhafen človek pomisli, da je resničnost res še bolj neverjetna od fikcije. Rojena leta 1941 je kot deklica spoznala, da je posvojena; starši so se ločili, z njimi ni imela pristnega in globokega odnosa. Že kot najstnica je ugotovila, da je njeno pravo ime Erika Matko, a šele v srednjih letih je začela raziskovati, kdo pravzaprav je in od kod prihaja. S pomočjo nemškega zgodovinarja Georga Lilienthala je z leti odkrila, da je otrok Lebensborna - nacističnega programa, katerega cilj je bil povečanje števila otrok arijske rase. Ingrid von Oelhafen so nacisti leta 1942 v Celju ukradli staršem iz Rogaške Slatine, jo odpeljali v Nemčijo in predali nemškim krušnim staršem. Resnica, ki jo je Ingrid von Oelhafen oziroma Erika Matko odkrila šele nedavno. Leta 2013 je angleški filmar Tim Tate o Lebensbornu posnel film, pri katerem je sodelovala tudi Ingrid von Oelhafen. Nekaj let pozeje sta izdala knjigo z naslovom Hitlerjevi pozabljeni otroci, ki jo je leta 2016 za založbo Modrijan prevedla Maja Kraigher. Avtorja Ingrid von Oelhafen in Tim Tate, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2024.
Ameriški pisatelj, esejist, prevajalec, scenarist in pesnik judovskega rodu Paul Auster se je rodil leta 1947 v Newarku v zvezni državi New Jersey. Na literarno prizorišče je stopil v osemdesetih letih z romanom Newyorška trilogija, nato pa je objavil še vrsto berljivih in vznemirljivih romanov. V svojih poznih literarnih delih se je še bolj zavedal minevanja in smrti, tako tudi v delu Zimski dnevnik. V izbranem odlomku se Auster spominja svojih brazgotin, svojevrstnega življenjskega zemljevida. Nikar ne zamudite. Prevajalka Ana Grmek, režiser Klemen Markovčič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2024.
Ohranjenih je več kot 300 pisem, ki jih je Jože Plečnik pisal Emiliji Fon, lekarnarici iz Kostanjevice na Krki, in so originalen prikaz Plečnikovega razmišljanja v spreminjanju časa, predvsem pa izraz posebnega, tankočutnega razmerja, ki je bilo več kot prijateljsko. Ni natančno raziskano, kdaj sta se s precej mlajšo Emilijo Fon spoznala, domnevno že v Pragi. Njuno dopisovanje sestavljajo opisi vsakdanjih opravil, drobne pozornosti in ljubezenska razkritja. Za nekaj časa sta ga prekinila, potem pa spet obudila in je trajalo skoraj vse do Plečnikove smrti. Ob njunem dopisovanju je na Emilijino prošnjo nastala vrsta projektov, ob katerih lahko spremljamo Plečnikov način dela od naročila do izvedbe. Pisma so zbrana v publikaciji z naslovom Prijateljstvo je najvišja oblika ljubezni. Igralca Violeta Tomič in Primož Ranik, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Boštjan Vrhovec, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2002.
Neveljaven email naslov