Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4 epizod
4 epizod
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov v interpretaciji slovenskih dramskih igralk in igralcev.
Arthur Miller (1915‒2005) je bil predvsem uspešen dramatik, pisal pa je tudi radijske igre, potopise in filmske scenarije. Med drugim je napisal scenarij za film Neprilagojeni legendarnega Johna Hustona po svoji istoimenski kratki zgodbi. Miller je leta 1987 objavil avtobiografijo Premene časa. V njej je kar nekaj vrstic namenil ustvarjanju filma Neprilagojeni, pri katerem so sodelovali njegova takratna soproga Marilyn Monroe, Clarke Gable in Montgomery Clift. Ob 20. obletnici Millerjeve smrti se spominjamo velikega ameriškega umetnika z odlomkom iz Premen časa. Avtor literarnega dela je Arthur Miller, režiserka Elza Rituper, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, prevajalec in urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2000.
V času, ko je pozornost usmerjena v veliki meri proti Gorici-Novi Gorici, evropski prestolnici kulture leta 2025: odlomek zgodbe z naslovom Testenine bivših bojevnikov. Napisal jo je akademik Saša Vuga, izjemen stilist s posebnim posluhom za govorice različnih delov Primorske – v tej zgodbi prav z Goriškega. To so kraji, ki jih zgodovina ni razvajala, saj so pretrpeli fašizem, po vojni pa nove krivice, in vse to je pustilo pečat na dušah ljudi. Interpretira Branko Jordan, glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Joža Lovrenčič se je rodil leta 1890 v Kredu, umrl je leta 1952 v Ljubljani. Šolal se je v goriškem semenišču, študiral pa slavistiko in latinščino v Gradcu ter tam doktoriral. Pozneje je delal kot profesor, ukvarjal se je tudi s politiko. Bil je član skupine mladih katoliških pisateljev, zbranih v preurejeni reviji Dom in svet pod uredništvom Izidorja Cankarja. Pisal je liriko, nato pa epiko in pripovedno prozo. Lovrenčič je avtor najobsežnejšega slovenskega epa z naslovom Sholar iz Trente. Zgodba o neopravičeni uri ima pričevanjsko in, seveda, literarno vrednost; tudi jezikovno, saj najdemo v zapisu arhaizme, ki jih danes ne uporabljamo več. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Pred dnevi je umrl Martin Pollack, avstrijski novinar, pisatelj in prevajalec; rodil se je leta 1944 v Bad Hallu v Gornji Avstriji, vendar je otroštvo večinoma preživel pri starih staših v Amstettnu v Spodnji Avstriji. Njegovi predniki po očetovi strani so živeli v Laškem, v Kočevju in Ljubljani, bili pa so neomajni nemški nacionalisti in tudi nacisti. Martin Pollack je študiral slavistiko in vzhodnoevropsko zgodovino. Kariero je začel kot novinar, bil je izvrsten publicist, pisatelj, prevajalec in kulturni posrednik. V osemdesetih in devetdesetih je bil dopisnik časnika Spiegel z Dunaja in iz Varšave, prevajal je poljsko literaturo in se poglabljal v boleča poglavja zgodovine Srednje in Vzhodne Evrope. Leta 2004 je izšla njegova verjetno najbolj znana knjiga Mrtvec v bunkerju, že leto pozneje tudi v slovenskem v prevodu Amalije Maček. V njej je popisal življenjsko zgodbo svojega očeta, gestapovca in esesovca Gerharda Basta, ki je bil odgovoren za množične poboje na Slovaškem in v Galiciji. V slovenščini imamo poleg te še Pollackove Kontaminirane pokrajine, leta 2020 pa je izšlo njegovo delo Ženska brez groba. Prevod Amalija Maček, interpretacija Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Zoran Crnković, režija Klemen Markovčič. Posneto leta 2007.
Neveljaven email naslov