Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Nemci so si prisleparili zmago pri ljudskem glasovanju na Koroškem. Ni zmagala svobodna ljudska volja, marveč je zmagala goljufija in korupcija," piše Slovenski narod 15. oktobra 1920. Pričakovana je bila gladka zmaga, zato razočaranje ne preseneča.
Paritetni odbor, ki skrbi za dosledno uresničevanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, že dobro leto in pol ni zasedal. Pretekli sestavi je mandat potekel avgusta lani, v Rimu pa so zadnje člane nove sestave imenovali šele na začetku tega meseca.
Tednik Novi Matajur letos zaznamuje 70 let delovanja. Časopis že od svojega nastanka spremlja življenje slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini, posebno pozornost pa namenja tudi narečju.
Libeličani so se 13. oktobra 1920 zbudili v Avstriji. Večji del vaščanov je to zadelo kot strela z jasnega in po začetnem šoku so se odločili, da tega ne sprejmejo. Majhna obmejna vas je začela svoj boj za priključitev k matičnemu narodu.
Župani Kopra, Pirana, Izole in Ankarana so v Pulju podpisali sporazum o čezmejnem partnerstvu z Istrsko županijo, kar vidijo kot temeljni kamen pri preseganju meja in mejnik v kandidaturi Piran 2025.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je med delovnim obiskom Porabja poudaril, da bi lahko območje razvijali s pomočjo turizma. Ob tem je povabil Slovence iz matične domovine, naj dopustujejo pri svojih rojakih na Madžarskem.
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se je v okviru delovnega obiska v Rimu sešel z različnimi pomembnimi italijanskimi političnimi predstavniki. Kot je dejal ob koncu obiska, je bila rdeča nit pogovorov reforma volilne zakonodaje v Italiji.
Stiki slovenskih partizanov in aktivistov s koroškimi Slovenci, ki so se bili pripravljeni upreti nacizmu, so se začeli leta 1942. Slovenski partizanski odpor na Koroškem je bil edini organizirani odpor na ozemlju tretjega rajha, je poudari Boris Jesih.
Predstavniki Slovencev v Italiji so obiskali predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča in mu predstavili svoje težave. Med drugim se je možnost izvolitve Slovenca v italijanski parlament z nedavno reformo še zmanjšala.
Predsednika Slovenije in Avstrije sta na osrednji slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita poudarila, da danes ne praznujemo preteklosti, ki deli, temveč sožitje obeh narodov v Evropski uniji in skupno prihodnost, ki nas združujeta.
"V Avstriji nihče ne oporeka Sloveniji legitimnega interesa za blagor slovenske manjšine. Veseli me, da pri tem lahko sodelujem s predsednikom Pahorjem," je pred skupnim spominom na koroški plebiscit povedal avstrijski predsednik Van der Bellen.
Zaradi geostrateškega položaja slovenskega ozemlja mednarodno okolje slovenskim narodnim zahtevam po 1. svetovni vojni ni bilo nenaklonjeno. Sam ameriški predsednik Woodrow Wilson na koncu preseka vse kompromisne predloge in za Koroško določi plebiscit.
Pred 100 leti je med Korošci brbotalo. Pariška mirovna konferenca je nanje prenesla odločitev, v kateri državi želijo živeti. Prebivalci, ki so čutili pripadnost Koroški kot deželi, so bili razdvojeni. Belo ali zeleno?
Avstrijska vlada je sprejela odločitev, da bo ob 100. obletnici koroškega plebiscita koroškim Slovencem namenila t. i. plebiscitni dar v vrednosti štirih milijonov evrov. Dunaj bo tudi podvojil sredstva vsem šestim narodnim skupnostim v Avstriji.
Koroške Slovence je zmotila nedavna postavitev spomenika članu nacionalsocialistične stranke Hansu Steinacherju, zaradi česar naj bi se zapletlo tudi pri načrtovanem obisku predsednikov Alexandra Van der Bellena in Boruta Pahorja v Žitari vasi.
Predsednik republike Borut Pahor in predsednik Avstrije Alexander Van der Bellen sta pred slovesnostjo ob počastitvi 100. obletnice koroškega plebiscita objavila skupno izjavo. Poudarjata, da se "spominjamo preteklosti, ki združuje naši državi".
Pahor meni, da je na srečanju s predstavniki Slovencev v Avstriji prevladalo mnenje, da je vendarle treba dati 10. oktobru priložnost in prispevati h kulturi spominjanja na preteklih 100 let na način, da bomo lažje gradili skupno prihodnost.
Robert Jurak, Uroš Potočnik, Cvetka Hojnik, Arven Šakti Kralj Szomi, Štefan Galič in Franc Mesarič so slovenski umetniki, ki se pod okriljem projekta Leto sosedskega dialoga Slovenija-Avstrija 2019–2020 predstavljajo v avstrijski prestolnici.
V Italiji so volivci na referendumu podprli zmanjšanje števila poslancev za tretjino. Krčenje parlamenta pa zadeva tudi Slovence v Italiji, ki bodo imeli manjše možnosti za izvolitev predstavnika slovenske narodne skupnosti v italijanski parlament.
Pred 100. obletnico koroškega plebiscita sta se v Globasnici sešla predsednika slovenskega in avstrijskega parlamenta Igor Zorčič in Wolfgang Sobotka. Na domačiji Peršmanovih pri Železni Kapli sta položila venec v spomin na žrtve pokola leta 1945.
Neveljaven email naslov
