Maj leta 1937 je bil za slovensko narodno skupnost izredno dober mesec. Takrat se je rodilo kar več osebnosti, ki so v teku svojega življenja s svojim delovanjem dale pečat kulturi, izobraževanju, gospodarstvu in politiki Slovencev na Koroškem. Med jubilanti, ki so v zadnjih tednih praznovali 80. rojstni dan, sta Florjan Lipuš in Reginald Vospernik, pa tudi Fric Kumer - Črčej z Blata pri Pliberku.

Prav v Kulturnem domu v Pliberku je v nedeljo praznoval okrogli življenjski jubilej. Na velikega narodnjaka so nazdravili poleg sorodnikov in prijateljev tudi mnogi politični sopotniki iz Koroške, Slovenije in Italije.

Dejaven v vseh sktrukturah

Fric Kumer je v teku več desetletij svojega delovanja na političnem, gospodarskem, kulturnem in tudi družbenem področju opravljal toliko funkcij, da si je upravičeno prislužil častni naziv staroste slovenskega družbenega in političnega življenja na Koroškem. 26 let je bil občinski politik v Pliberku, najprej občinski odbornik, zatem nekaj let tudi podžupan in mestni svetnik.

Že kot otrok se je kot igralec vključil v Katoliško prosvetno društvo Šmihel, ki ga je – kot odrasel – mnoga leta vodil kot predsednik. Narodno zavest je Kumer izkazoval tudi v skrbi za krepitev slovenskih kmetij in bil dolga leta aktivist Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov. Kot dolgoletni predsednik upravnega in nadzornega odbora Posojilnice-Bank Pliberk je zaslužen tudi za razvoj slovenskega zadružništva.

Kumer je tudi ustanovni član prvega slovenskega lovskega društva. Kot predsednik Kluba prijateljev lova v Celovcu je poskrbel tudi za izdajo trijezičnega priročnika lovskega izrazoslovja in tako neizbrisno ohranil prvobitno slovensko lovsko izrazoslovje v tem delu Evrope. Prijateljstvo s slovenskimi lovci v Italiji in z lovci v Sloveniji pa je po zaslugi Frica Kumra privedlo tudi do poglobitve čezmejnega političnega in kulturnega sodelovanja na medobčinski ravni.

Fric Kumer velja za preudarnega, razumnega in pomirjevalnega človeka, ki zna ljudi povezovati. Te lastnosti so široko odpirale pot njegovemu uspešnemu delovanju na številnih področjih.

Kumer: „Moraš biti verodostojen“

Za mestno občino Pliberk je Fric Kumer bil in še je neuradni pliberški „zunanji minister“, občina ga je zato leta 2007 imenovala za častnega občana. Za svoje delovanje in zasluge pa je prejel tudi številna druga odlikovanja – med drugim mu je kmetijsko ministrstvo podelilo naslov ekonomskega svetnika, je prejemnik Tischlerjeve nagrade, Velikega častnega znaka dežele Koroške, ter Reda za zasluge Lovske zveze Slovenije. Leta 2014 pa mu je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor vročil medaljo RS za častna dejanja za povezovanje manjšine na Koroškem z matičnim narodom ter za prepletanje družbenega in gospodarskega življenja na obeh straneh meje.

Najbolj ponosen je Kumer na to, da je uspelo v Pliberku zgraditi Kulturni dom. Na njegovo pobudo so ustanovo s finančno pomočjo Avstrije, Slovenije in Južne Tirolske začeli graditi leta 1999. Zdaj deluje s polnim zagonom. Ne povezuje le koroških Slovencev, pač pa tudi celoten koroški in širši slovenski kulturni prostor.

Kumer: „Smo zaključili gradnjo brez dolga“

Njegovi sopotniki so mu ob nedeljskem praznovanju izrazili vso spoštovanje, predvsem pa hvaležnost za prijateljstvo.

Vodilo Frica Kumra je vedno bilo: „S slovensko besedo smo ali pa nas ni!“ Temu primerne so tudi njegove želje ob visokem okroglem življenjskem jubileju.

Kumer: „Zdravja, miru v svetu in ohranitev slovenščine“

Več na slovenci.orf.at