Foto: Milan Piko

Veliko zaslug za to ima vodja vsestranski kulturni delavec, ki je zadovoljen z doseženim v letu 2015.

»Okoliščine za delo so vedno težje, toda tudi v teh razmerah lahko veliko narediš.«

Vodi jih veselje do kulturnega delovanja, želja približati Pliberku raznoliko in široko kulturno ponudbo, od koncertov, plesa, gledališča,…za vse generacije, našteva Milan Piko, zadovoljen tudi zaradi uspešno izpeljanih čezmejnih projektov, ki so povezali avstrijsko in slovensko Koroško. Prepričan pa je tudi, da se bodo ti projekti nadaljevali in pomagali pri razvoju celotne regije.

Slovenska narodna skupnost ima v Pliberku že več kot 100 letno tradicijo. Že leta 1909 je bilo ustanovljeno katoliško slovensko izobraževalno društvo in že takoj so se pojavile pobude za delovanje v svojih lastnih prostorih. 90 let pozneje je v še nedokončanem kulturnem domu potekala prva predstava.

Kulturni dom je nastal iz jeze, pojasnjuje naš sogovornik. Kulturno delovanje je bilo vseskozi zelo pestro in od 90. let naprej smo tako rekoč prosjačili do hiše do hiše, da bi lahko delovali. Kulturno življenje koroških Slovencev v Podjuni je bilo precej ogroženo in bali so se, da bo povsem usahnilo, pojasnjuje Milan Piko, toda leta 1992 se je pojavila priložnost za nakup poslopja:

»Vendar so občinski svetniki pobudo zavrnili, ker da nočejo v Pliberku ti. Balkanske ceste. In prav to nas je spodbudilo, da smo sedli za mizo in začeli načrtovati gradnjo doma na svojem zemljišču, kjer je že bil predviden dom.«

Najprej je bila mala kulturna dvorana, potem so prišli športniki, ki tudi niso imeli svoje domovine, in nas prosili, naj poskrbimo za njih, in tako naprej dokler ni zmanjkalo zemljišča. Gradnja se je ob izdatni podpori iz Slovenije začela leta 1995 in v nekaj letih je bil dom zgrajen. Velika dvorana s 420 sedeži, manjša Milkina dvorana s 60 sedeži, razstavno preddverje, knjižnica, športna dvorana s prostorom za 400 gledalcev, sejna soba, prostori za delovanje slovenskih društev in vaje glasbene šole.

Statistika za leto 2015 je več kot spodbudna: 1469 različnih terminov, več kot 100 različnih kulturnih dogodkov, športne prireditve, rekreacija.

Pliberk – središče sodobnega plesa

V Kulturnem domu ima svoj sedež tudi Koreografski center Johanna Kresnika, ki ga vodi Milan Piko. Od kod ideja za ta center? Razlog je želja napredovati in se umestiti kot kulturna ustanova v širšem avstrijskem in evropskem prostoru, pojasnjuje Milan Piko. Leta 2009 se jim je ponudila priložnost, da v okviru evropske razstave v Pliberk povabijo mednarodno uveljavljenega koreografa, domačina Johanna Kresnika, ki je skupaj s še enim domačinom, svetovno priznanim glasbenikom, jazzistom, Karlheinzom Miklinom ustvaril širom Evrope zelo odmevno plesno predstavo.

»Takrat se je na Koroškem zbudil sodobni ples, ki je bil do takrat zaradi političnih razmer zatiran. Ustanovili smo koreografski center, ki si je razvil iz nič in je v štirih letih postal zaupanja vreden center, ki ga pozna celotna Avstrija.«

In prav zato se lahko Pliberk ponaša tudi s prireditvijo Dolga noč plesa – največjim koreografskim spektaklom na Koroškem-, ki ga že nekaj let pripravljajo konec julija in ki mesto spremeni v plesni oder. Lani je tako 40 umetnikov na 10 prizoriščih pripravilo 30 uprizoritev.

Kritika slovenskih struktur

Milan Piko, poslovodja Kulturnega doma, predsednik istoimenskega društva, pevec in vsestranski kulturni delavec, ki mu tudi finance niso tuje, saj je bil v preteklosti zaposlen v Posojilnici Bank, nekdanji občinski svetnik in član krovnih slovenskih organizacij je kritičen do delovanje slovenskih organizacij. Prepričan je, da so zastarele.

»Čas se je spremenil, naša naloga je skrb za ohranitev slovenskega jezika in organizacije bi se morale prilagoditi potrebam današnjega časa. Vprašanje je, ali je vsebina, ki ji sledijo organizacije, sploh še aktualna. Po mojem, ne.«

Milan Piko je novembra lani o tem v Novicah napisal tudi odprto pismo. Najdete ga na tej povezavi.

Prisluhnite celotni oddaji Sotočja!