„Formulacija zdaj nekoliko omiljena“

Pozitivno ocenjuje spremembo predloga, ki je izpostavljal izključno nemščino kot deželni jezik, kar bi pomenilo, da bi se na vseh področjih, ki niso izrecno zaščitene v prid manjšine, uveljavila nemščina. To je sedaj nekoliko omiljeno. Nemščina kot deželni jezik ostaja, a je pojasnjeno, da to pomeni, da je to jezik zakonodaje in izvršilne oblasti v kolikor zvezni zakoni ne določajo drugače. „In v tem je problem, ker v Avstriji nimamo samo zveznih zakonov, ampak tudi deželne zakone, ki urejajo za manjšino pomembne zadeve, kot so vrtci, glasbeno šolstvo, kmetijsko šolstvo, oskrba starejših itd.“, je še dejal Vouk.

Opozoril je tudi na bistveno odstopanje v primerjavi z avstrijsko zvezno ustavo, ki predvideva, da je treba zaščiti in spoštovati obstoj in razvoj narodnih skupnosti, deželna ustava pa naj bi sedaj govorila samo o zaščiti kulturne dediščine in tradicije.

„Pri tem, da preprečimo najhujšo škodo“

„Če smo pozitivni, se da interpretirati, da se s tem pravzaprav nič ne spremeni, ni napredka in ne nazadovanja, pesimisti pa lahko še vedno vidijo možnosti za restriktivnejše interpretacije, zato s tem predlogom ne moremo biti zadovoljni“, je dejal v pogovoru za slovensko tiskovno agencijo. Dodal je tudi, da je osnutek nove deželne ustave daleč od tega, kar je bilo najprej predvideno, da bo to sodobna ustava, ki upošteva tudi dvojezičnost te dežele. „Od tega smo zelo daleč oddaljeni, trenutno smo ravno pri tem, da preprečimo najhujšo škodo,“ je ugotovil Vouk.

V naslednjih tednih bo ustava v presoji v deželnem zboru v Celovcu še v nekaterih obravnavah, dvakrat tudi javno, nato pa naj bi jo 1. junija sprejel koroški deželni parlament z dvotretjinsko večino.

Protestna akcija z letaki

Svoj protest nad tem, da slovenščina v ustavi ni omenjena kot deželni jezik, so izrazili mladinci na četrtkovi seji deželnega zbora, ko so med poslance vsuli letake.

Več na slovenci.orf.at