Slovenščina še nikoli tako prisotna

Še nikoli poprej ni bila pri podelitvi deželne kulturne nagrade slovenščina tako močno prisotna kot letos. Ne le, da so bili med 13 nagrajenci kar štirje iz vrst slovenske narodne skupnosti, in se je v vidoeportretih odlikovanih odražalo spoštovanje do dvojezičnosti, sta tudi moderatorja, zakonca Michael in Sabine Kristof-Kranzelbinder, skozi slovesnost vodila v obeh deželnih jezikih.

Nagradi tudi Wuttiju in Gotthardtovi

Pospeševalno nagrado za literaturo je prejela mlada avtorica Verena Gotthardt, ki je nazadnje še posebej opozorila nase s svojim pesniškim prvencem „Najdeni nič“.

Pospeševalno nagrado na področju družbenih in socialnih ved je prejel socialni psiholog Daniel Wutti. Na celovški univerzi se znanstveno posveča predvsem kulturi spominjanja.

Strutz nagrajen za prevajalski opus

V kategoriji počastitvenih nagrad je prejel priznanje na področju družbenih in socialnih ved literarni zgodovinar, komparativist in prevajalec Janez Strutz. Kakor je v slavilnem govoru poudaril Reinhard Kazianka, je Strutz predvsem s svojim prevajalskim opusom avtorjev iz Istre in širšega alpsko jadranskega prostora dokazal, da je živeta kulturna polifonija največji potencial regije in ključ za novo in sodobno razumevanje Evrope.

Z delom začel v študentskih letih

Z glavno nagrado – Koroško kulturno nagrado 2016 – je Koroška počastila glasbenega etnologa in pedagoga Engelberta Logarja. Lavdator je bil univerzitetni profesor Ludvik Karničar. Bertej, kakor ga imenujejo, je že v študijskih letih začel presnemavati in transkribirati posnetke slovenskih ljudskih pesmi in tako ustvaril temelj za tonski in notni arhiv pri Krščanski kulturni zvezi (KKZ).

Priredil okoli 600 pesmi

Tudi danes Logar redno obiskuje posameznike, družine, glasbene skupine, mlade in stare, zapisuje in snema pesmi, ki jih ljudje pojejo in poznajo. Za tri ducate zborov, s katerimi sodeluje, je priredil okoli 600 pesmi, ki so objavljeni v medtem že 43 zvezkih v zbirki „Pesmi in glasba z južne Koroške“. Zbirka „Vsaka vas ima svoj glas“ pa je nedvomno pomemben dokument bogate kulturne dediščine.

Njegovo delo cenijo tudi pri kulturnem oddelku dežele, je poudaril kulturni referent Christian Benger (ÖVP).

Hvaležen, pa tudi ganjen, kakor je poudaril, je prejemnik letošnje kulturne nagrade sprejel odlikovanje predvsem v imenu vseh, ki skrbijo, da slovenska pesem še doni in živi.

Neizbrisno je ime nagrajenca Engelberta Logarja povezano tudi z oktetom Suha, ki ga je leta 1991 ustanovil in sedem let tudi vodil. Prav ta zbor je, z namenom, da počasti človeka, ki je vplival na njihov razvoj, nastopil tudi na slovesni podelitvi priznanja.

Več na slovenci.orf.at