Več generacij je sooblikovalo proslavo Zveze slovenskih žena 8. marca pri Miklavžu v Bilčovsu. Joško Boštjančič je s harmoniko spremljal na odru najmlajše Bilkice, zapela je tudi mladinska pevska skupina AKLIB, predsednica Zveze slovenskih žena Milka Kokot pa je poleg slavnostne govornice Sonje Pungertnik, ki je sooblikovala zakonodajo za invalide v Republiki Sloveniji pozdravila številne osebnosti iz političnega in družbenega življenja.

V svojem pozdravu je Milka Kokot predstavila svoja razmišljanja o temi "Jezik-beseda - včeraj, danes, jutri! ter ugotovila, da preteklost in boj za svoj jezik, za svoj obstoj, za ženske pravice ženskam nikakor ni prizanesla.

V soju kulture spominjanja je spomnila na navzoče preživele ženske, internirane v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Potem pa poudarila, kako vse obdobje delovanja Zveze slovenskih žena kot rdeča nit spremlja skrb za slovenski jezik, za ohranitev in njegovo samoumevno uporabo.

Vsem, ki se udeležujejo potovanj v organizaciji predsednice Zveze slovenskih žena Milke Kokot, pa je ljuba stalnica med potovanjem petje, s katerim so dali pečat počastitvi mednarodnega dneva žena Joško Bostjančič, Nani in Peter Sitter ter Giti Wuzella in Monika Gasser z venčkom domačih pesmi.

Vsi pa so z vsebino zapolnili besede predsednice Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“, Marije Weber–Ogris, da v društvu sodeluje aktivno več kot 90 ljudi vseh generacij.

Sicer pa je predsednica SPD „Bilka“ Maria Weber – Ogris spregovorila tudi o prizadevanjih za ohranitev slovenske besede in kulture. O dnevu žena pa kot priložnosti za premišljevanje o mestu in vlogi ženske v družbi, v družini in v okolju v katerem živimo.

„Najlaže pomaga nekdo, ki deli podobno usodo“

Slavnostna govornica na slovesnosti je bila Sonja Pungertnik, urednica in voditeljica mesečne oddaje „Luč v temi“ na radiu Ognjišče, ki je zaposlena tudi v Ignacijevem domu duhovnosti, kjer vodi skupno s patrom šolo odpuščanja. Slovenka leta 2014 in sooblikovalka slovenske zakonodaje za invalide ter neutrudna delavka na področju vključevanja slepih, ki je od rojstva slepa, je med drugim menila, da verjame, da najlaže pomaga nekdo, ki deli podobno življenjsko usodo kot tisti, ki pomoč potrebuje.

O sebi pa je dejala: „V največje veselje mi je, ko ljudje ob meni pozabijo, da ne vidim - takrat sem samo Sonja“.

V nadaljevanju pa je govornica razmišljala o "Življenju s slepoto kot ustvarjalnem izzivu“. Spregovorila je o treh temeljnih kamnih, na katere je prav, da so ženske pozorne in na katerih lahko gradijo. Prvo je, da se zavedo svojih danosti, kaj je ženskam dano in kaj današnji svet še kako potrebuje. Drugi temeljni kamen je zavedanje za to, česa ženske nimajo in se je ustavila pri pojmih enakopravnost in enakost.

Tretji temeljni kamen, ki pa ga ni mogoče postaviti brez prvih dveh, pa je osebno poslanstvo, je dejala. Zbranim pri Miklavžu v Bilčovsu je zaželela, da bi vsaka našla svoje osebno mesto, tisto, ki ji pripada v družbi. Ne samo kot mame, gospodinje, delavke, ampak tudi kot spremljevalke v tem svetu tolikih ljudi, ki čakajo ženskega objema, ženske topline. Današnji svet potrebuje tudi duhovne mame. Tukaj je toliko prostora, v katerem si lahko vsaka zase najde poslanstvo.

Ob poslušanju govora Sonje Pungertnik si je kot obiskovalka zvezna svetnica Ana Blatnik, predsednica socialdemokratskih žena na Koroškem in podpredsednica Zveze slovenskih organizacij, naredila nekaj zapisov o tem, kaj je predavateljici pomebno, ter da mora politika narediti vse, da bodo želje uresničene.

Kot župan Trške občine Železna Kapla-Bela in stanovski zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov (SJK) je spregovoril Franc Jožef Smrtnik.

Smrtnik je spomnil na komentar avtorice v koroškem dnevniku, da se ženske 120 let borijo za pravice, moški ta dan vedno obetavno formulirajo, kaj bodo spremenili, žal pa je treba priznati, da se veliko ne spremeni.

Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück- Auschwitz pri Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije je na proslavi ob dnevu žena v Bilčovs pospremil še živeče, med vojno internirane v ženskem koncentracijskem taborišču Ravensbrück. Pred tem je bila Sonja Cunder internirana v tržaški Rižarni, v italijanskih zaporih je bila tudi Dana Valič, Stanka Simoneti- Krajnc pa je bila v KZ-u Uckermark.

Ob koncu je predsednica Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“, Marija Weber – Ogris spomnila tudi na umrle članice kulturnega društva Ano Zablatnik, Lonkijo Schellander, Lojzko Boštjančič, Angelo Ogris-Martič in Magdaleno Einspieler. Vse so bile hkrati tudi zaslužne in zveste podpornice in članice ZSŽ.

Več na slovenci.orf.at