Slika je simbolična. Foto: BoBo
Slika je simbolična. Foto: BoBo

Velikovški župan se je najbolj zavzemal za peticijo

Pred nedavnim so župani iz Podjune podpisali peticijo v zvezi z imenovanjem ravnateljev in ravnateljic na dvojezičnih ljudskih šolah. Po njihovem mnenju naj bi zahteva po dvojezični kvalifikaciji za ravnateljska mesta na dvojezičnih šolah nasprotovala ustavnemu načelu enakosti. Učitelji brez znanja slovenščine, da so diskriminirani, so protestirali. Tistim z dvojezično kvalifikacijo nov službeni zakon prinaša po njihovem mnenju neupravičen privilegij, piše v peticiji.

Za peticijo se je predvsem zavzemal velikovški župan Valentin Blaschitz (SPÖ), je povedal župan Pliberka Štefan Visotschnig (SPÖ).

„Že leta se o tem pogovarjamo“

Visotschnig pa peticije ni podpisal, ker bi se strinjal tudi z njeno vsebino, temveč, da bi vprašanje končno uredili tudi zakonsko.

Državni zbor lani sprejel nov zakon

In prav temu načelu sledi tudi nov službeni zakon za pedagoge, ki ga je sprejel državni zbor lani. V njem je med drugim zapisano, da morajo imeti ravnatelji dvojezičnih šol dvojezično kvalifikacijo. Zakon bo stopil v veljavo sicer šele leta 2021, torej po šestih letih. Takrat bo za imenovanje ravnateljev na dvojezičnih ljudskih šolah pogoj opravljen študij za poučevanje v dvojezičnih razredih na območju dvojezičnega šolstva na Koroškem oziroma v Avstriji.

V prehodnem obdobju bo zadostovalo, da kandidati za ravnateljsko mesto dokažejo znanje pisne in govorne slovenščine na ravni BI, kar pomeni, da se učitelj ali učiteljica zna pogovarjati v slovenskem jeziku in da lahko sledi tudi pouku v slovenskem jeziku.

„Neuvidevnost županov me prizadene“

Gre za kvalifikacijo in ne za privilegij, poudarja vodja manjšinskošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu Sabina Sandrieser. Ob tem opozarja tudi na zakonske dolžnosti in službene naloge, ki jih imajo ravnatelji. Med drugim morajo znati oceniti učiteljsko delo, morajo se prepričati o znanju učencev in spremljati učitelja in ne nazadnje morajo tudi zastopati razrednega učitelja, če le ta zboli, ali je iz drugih razlogov odsoten. Peticija in neuvidevnost županov za stvarne argumente jo je močno prizadela, pravi Sandrieser.

Trenutno je na območju dvojezičnega šolstva na Koroškem razpisanih šest ravnateljskih mest. Prednost bodo imeli tisti kandidati oziroma kandidatke, ki so dodatno usposobljeni za pouk v nemškem in slovenskem jeziku ali so kvalificirani za timskega učitelja oz. učiteljico in lahko dokažejo znanje pisne in govorne slovenščine, je zapisano v obrazložitvi razpisa.

„Za zdaj ne potrebujejo študija“

S tem kompromisom se lahko potegujejo za ravnateljsko mesto tudi učitelji brez opravljenega študija za poučevanje v dvojezičnih razredih, pomirja koroški deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).

Ustrezno kvalifikacijo si kandidati brez zadostnega znanja slovenščine lahko pridobijo prek jezikovnih tečajev, znanje pa bo preveril Center za slovenščino na Ljubljanski filozofski fakulteti.

V velikovškem okraju so peticijo podpisali vsi župani razen globaškega Bernarda Sadovnika (EL), kapelškega Franca Jožefa Smrtnika (EL) in suškega Gerharda Visotschniga. „Če je kdo bolje kvalificiran, je treba to upoštevati. To velja tudi za slovenščino“, je med drugim še ocenil Gerhard Visotschnig (SPÖ).


Več na slovenci.orf.at