»Vedno je bila moja izrecna zahteva, da dežela Koroška končno enkrat imenuje Slovence v ustavi.«

Zeleni, ki so skupaj s Socialdemokrati in ljudsko stranko v deželni vladi, so pričakovali, da bodo poslanci Ljudske stranke z argumenti pojasnili, zakaj nasprotujejo omembi slovenske narodne skupnosti v ustavi in vseskozi pristajajo zgolj na omembo avtohtone narodne skupnosti.

»Čakali smo na pojasnilo, pa ga nismo dobili. Minili so meseci, potekali so pogovori strankarskih šefov na štiri in šest oči in zdaj imamo na mizi predlog, ki je argumentiran.«

Gre za pomemben korak, je prepričana Zalka Kuchling, h končnemu predlogu besedila. Slovenci bi bili, se strinjajo člani ÖVP, v ustavi izenačeni z nemško govorečimi prebivalci dežele. To je predlog, ki je na mizi in o katerem se bomo pogovarjali, pojasnjuje. Glavna sprememba bi sicer prinesla drugačen sistem oblikovanja vlade. Ukinili bi proporcionalni sistem, po katerem je član vlade tudi predstavnik opozicije, Južna Koroška pa je ena redkih avstrijskih dežel, ki ima še vedno takšen model.

»Z njegovo odpravo, bo delovanje vlade bolj transparentno, kar je pomembno tudi za volivce,«

je prepričana poslanka Zelenih v koroškem deželnem parlamentu Zalka Kuchling, ki napoveduje začetek širše javne razprave. Ta se bo zagotovo razvnela tudi znotraj slovenske narodne skupnosti:

»Moja naloga, kot zastopnice Slovencev v deželnem zboru, za takšno se imam pri Zelenih, bo ravno to, da bom stopila do naših zastopniških organizacij in bomo začeli pogovor, razpravo o tem. Pomembno je, da vemo, kaj se dogaja med ljudmi, ki nas volijo.«

Krovne slovenske organizacije so pozdravile kompromis, na katerega je pristala Ljudska stranka, Narodni svet koroški Slovencev (NSKS ) pa je 5.10. 2015 v javnem pismu opozoril na skupni predlog slovenskih zastopniških organizacij iz lanskega leta, po katerem bi bile v deželni ustavi zapisane konkretne pravice slovenske narodne skupnosti, in pozval vse dejavnike, naj se v sklepni fazi pogovorov zavzamejo za to, da bo ustava dežele Koroške dejansko postala skupna temeljna listina.

Kot pravi deželna poslanka Zalka Kuchling, so postopki sprejemanja ustave zapleteni, tako da bi bila nova ustava lahko sprejeta spomladi prihodnje leto.

Foto: ORF / lpd