V luči sprememb slovenskega bančništva na Koroškem, ki ima za posledico tudi zaprtje Posojilnice v Velikovcu, so se društveniki Prosvetnega društva „Lipa“ v Velikovcu pred dobrim letom dni odločili, da od Posojilnice odkupijo prostore in s tem omogočijo nadaljnje delovanje društva, saj bi v nasprotnem primeru utegnili ostati brez „doma“. To pa je za društvo veliko breme, je ob vsesplošni predstavitvi društva položaj pojasnila ministru za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdu Žmavcu ob obisku predsednica PD „Lipa“ Magda Karner.

Slovenski minister je ob tej priložnosti društvom, ki so se zaradi sprememb koroškega bančnega sektorja znašli v istem položaju kot društvo v Velikovcu, obljubil pomoč. Med drugim je Žmavc ocenil delovanje teh društev za izredno pomembno in dejal, da je zato tudi interes Slovenije, da se ohrani delovanje in nadaljnji obstoj teh društev tudi v spremenjenih okoliščinah.

Slovenskega ministra je v Velikovec pospremil genralni konzul RS v Celovcu Milan Predan. Tako kot Žmavc, je tudi on prepričan, da je treba podpirati društva na vse možne načine. Hkrati pa je Predan optimističen, da bo uspelo zagotoviti slovenski kulturi in slovenski besedi v javnosti ustrezno mesto.

Leta 1906 ustanovljeno slovensko društvo v Velikovcu ima bogato in razgibano zgodovino. Delovanje tega društva v okrajnem mestu Velikovec in edinega slovenskega društva v Podjuni na severni strani Drave je od nekdaj bilo zelo težavno, saj so mnogi preprečevali, da bi društvo bilo prepoznavno v širši javnosti. To je bilo najbolj občutno v obdobju pred letom 1974, ko je moralo delovanje takratnih društvenikov zaradi hudega nemškega pritiska utihniti.

Šele takrat je na pobudo Janeza Kuchlinga bilo mogoče delovanje obuditi, pa čeprav dolga leta društvo ni imelo lastnih prostorov. To stisko pa so reševale šolske sestre v bližnjem Šentrupertu, kamor so zahajali slovenski kulturni ustvarjalci od Trušenj preko Djekš in Krčanj, Šentpetra na Vašinjah in do Rude.

Več na slovenci.orf.at